Najvidnejše organizacije koroških Slovencev so včeraj avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu, kanclerju Sebastianu Kurzu, dvema pristojnima ministroma in deželnemu glavarju Petru Kaiserju pisale odprto pismo zavoljo občinskega napada na dvojezično šolo v Grabštajnu.
V začetku julija so namreč občinski svetniki, med njimi socialisti in iz Ljudske stranke oziroma njene lokalne liste, soglasno sklenili, da naj bi njihovo občino črtali iz veljavnega dvojezičnega šolskega območja na južnem Koroškem. V pismu Center avstrijskih narodnosti, Enotna lista, Klub slovenskih študentov in študentk na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, Iniciativa SKUP, Slovenska gospodarska zveza in Zveza koroških partizanov pišejo, da je v občini Grabštajn k dvojezičnemu pouku vpisanih 29 učencev. Občinska žeja po ukinitvi slovenščine v šoli pa je "nevaren signal za rušenje tabujev prav v letu, ko mineva sto let od koroškega plebiscita". Opozarjajo, da bi primeru iz Grabštajna lahko sledili populistični politiki še v drugih južnokoroških občinah: "Sklep je napad na ustavno zajamčene pravice koroških Slovencev, na državno priznanje avstrijskih narodnih manjšin in zaušnica vsem, ki smo za strpnost, vladavino prava, evropske vrednote in mirno sožitje."
Kot nam je povedal celovški odvetnik Rudi Vouk iz Skupaj, takšne ideje kažejo, da so besede o domnevni boljši atmosferi med večino in manjšino na Koroškem "prazne". "Če se naslovniki ne bodo jasno in razločno izjasnili proti pobudi iz Grabštajna in jo ostro zavrnili, potem slovenski predsednik Borut Pahor nima kaj iskati na koroški proslavi ob stoletnici plebiscita," je zaključil Vouk.
Povod za občinski protimanjšinski sklep je banalen. Z novim letom naj bi bila tudi vodstva dvojezičnih šol dvojezična. Sedanja ravnateljica šole v Grabštajnu slovensko ne govori. A raje, kot da bi se naučila teh nekaj besed, saj zahteve niso visoke, je z zvezami na občini ogrozila celotno ureditev dvojezičnega izobraževanja za slovensko manjšino na Koroškem. Da ji je sploh uspelo, je seveda precej ponižujoče in negativno spričevalo za tako opevano boljšo klimo v deželi za manjšino, ki še danes ne uživa vseh pravic iz sedmega člena Avstrijske državne pogodbe in drugih aktov. Želja Grabštajna pod vprašaj postavlja tudi iskrenost namer dežele in države, da koroškim Slovencem ob stoletnici plebiscita vendarle olajša položaj tudi pri izobraževanju, denimo s financiranjem dvojezičnih vrtcev in medijev.