Oblast v času epidemije pospešeno spreminja prostorsko in gradbeno zakonodajo. Ne le z interventnim zakonom, ki ima omejen rok trajanja, ampak so na mizi tudi druge spremembe. Denimo predlog uredbe, ki močno znižuje pogoje, kdaj je treba preučiti, kakšne vplive bo imel neki investicijski projekt na okolje, torej izpeljati postopek presoje vplivov na okolje. Samo za oris, za vetrno polje do 20 vetrnic predhodni postopek ne bo potreben.
Predvideni so tudi zrahljani pogoji za postavljanje visokonapetostnih vodov za prenos električne energije ter komasacije pod 50 hektarji. Poleg tega se na predlog Slovenske nacionalne stranke v zakon o varovanju narave vključujejo tudi pravila, ki jih je uvedel interventni koronazakon in ki izključujejo iz postopkov dobršen del javnosti. Parlamentarni odbor za okolje bo o prenosu teh zaostrenih pravil iz interventne v redno zakonodajo odločal jutri, ko so v Ljubljani tudi napovedani protesti. Od 47 nevladnih organizacij s statusom delovanja v javno dobro na področju varstva narave bi po novih pravilih status obdržale le še štiri organizacije, ki se s prostorskimi postopki praviloma ne ukvarjajo.
"Zgodila se bo razprodaja narave kapitalu"
Olajšave za investitorje, težave za strokovnjake
Direktor enega najstarejših in največjih naravovarstvenih društev pri nas, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac: "Priča smo več korakom, v katerih se zmanjšuje možnost vključevanja javnosti v postopke, tako na področju statusa delovanja v javnem interesu, ki ga po kriterijih, ki so popolnoma nelogični, izgublja DOPPS. Delujemo že 40 let, imamo več kot 1000 članov, upravljamo tri naravne rezervate in imamo 30 zaposlenih, a po kriterijih, ki so zdaj veljavni, ne delujemo v javnem interesu, pa čeprav delamo za ekosistemske koristi, ki so javne." Zdaj čakajo na odločitev ustavnega sodišča in pričakujejo, da je taka sprememba zakonodaje protiustavna.
Napad na ustavno pravico
Marjana Hönigsfeld Adamič, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine: "Posege v naravno okolje se je že doslej presojalo preohlapno in ni se upoštevalo načela previdnosti, kadar vseh vplivov ni bilo mogoče predvideti. Stanje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter naravnega okolja se še naprej slabša. Zato je institut stranskega udeleženca v postopkih presoje vplivov za posege v okolje sila pomemben. In stranski udeleženec je bil lahko samo nekdo z izrazitim interesom v postopku; nevladne okoljske in naravovarstvene organizacije so ga izkazovale in dokazovale s številnimi referencami in neprofitnim načinom delovanja. Njihov izključni interes je ohraniti zdravo okolje in naravne vrednote, priznane v evropski in nacionalni zakonodaji. Tega je zdaj očitno konec. Nasilne spremembe zakonodaje, s katerimi aktualni okoljski minister (bolje: protiokoljski minister) napada vse, ki jim je mar ohranjena narava, posebej nevladne organizacije, iz postopkov izključujejo vse relevantne udeležence, ki bi utegnili zadržati posege v okolje na sprejemljivi ravni - tudi tiste z največ referencami, saj te sploh ne štejejo. Take spremembe torej napadajo ustavne pravice državljanov do zdravega okolja in ohranjanja narave."
Zavod za varstvo narave: Zakon ne posega na naše področje dela
A ne nazadnje načrtovane spremembe iz postopkov ne izključujejo le nevladnih organizacij, ampak tudi državne službe, saj po mnenju mnogih posegajo tudi na področje Zavoda za varstvo narave. A tam se ne strinjajo: "Pri interventnem zakonu nismo sodelovali. Spremembe zakonodaje na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) spremljamo. Po pregledu interventnega zakona smo mnenja, da ta ne posega neposredno na naše področje dela glede postopkov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
