(GRAFIKA) Volilna zakonodaja: Težka, dolga pot do ustavne večine

Predsednik republike Borut Pahor danes nadaljuje pogovore s predsedniki strank o spremembah volilne zakonodaje, da bi zadostili odločbi ustavnega sodišča, ki je decembra lani odločilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državnemu zboru so naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020. Ustavni sodniki so ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi po številu volilnih upravičencev prevelika in se še povečuje. Najmanjši volilni okraj je Hrastnik, kjer je v volilni imenik vpisanih 8527 volivcev, največji pa Grosuplje s 30.381 volilnimi upravičenci.

Kaj menijo stranke?

SDS, brez podpore katere bodo spremembe ustave zelo težke, na vprašanja ni odgovorila. Iz stranke Janeza Janše so sporočili le: "Podpiramo vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države." Novembra 2013 je SDS sprožila postopek za spremembo ustave, ki bi določala, da bi 88 poslancev volili po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Druga večja neznanka je bila doslej SD, ki ukinitvi volilnih okrajev ni naklonjena, a dodaja: "Smo za enostavne oblike glasovanja, ki so razumljive vsakemu volivcu in ne zapletajo ugotavljanja volilnega izida. Tudi v primeru, če bi se volilna zakonodaja spreminjala v smeri ukinitve volilnih okrajev."

Erjavec je proti

Odločno proti ukinitvi okrajev je Desus, kjer Karl Erjavec pravi: "Potem manjši kraji ne bi imeli veliko možnosti za poslanca. Velika mesta bi imela prednost zaradi številčnosti volivcev." V primeru glasovanja s prednostnim glasom je smiselno volilne okraje odpraviti, pa poudarjajo v SMC. Enote, kot jih imamo, niso neustavne, zato naj ostanejo takšne, menijo v stranki, ki jo vodi pravnik Miro Cerar. V Stranki Alenke Bratušek so za prednostni glas, ne opredelijo se pa za kakšnega: "Do situacije, ko v parlament ni bila izvoljena naša predsednica, čeprav je večina volivcev SAB podpirala prav njo in je dobila največje absolutno število glasov, ne bi moglo priti."

Relativni in absolutni prednostni glas

Skoraj vse stranke, razen NSi (ta pravzaprav v celoti sledi predlogu ustavnih pravnikov) in SNS, imajo težave z uvedbo obveznega in absolutnega prednostnega glasu, večina se nagiba k relativnemu prednostnemu glasu, kot je že v uporabi na lokalnih in evropskih volitvah. V SMC tako pojasnijo dileme ob predpostavki ukinitve okrajev in enakih volilnih enotah: "Pripravljeni smo razmisliti tudi o predlogu, da bi volivec imel dva enakopravna vrednostna glasova, in sicer zaradi povečanja možnosti za izvoljivost kandidatov tudi iz manjših okolij." Absolutni prednostni glas je, tako pri Cerarju, "ustavno nesporen", ker zagotavlja odločilen vpliv volivcev na delitev mandatov, prinaša pa določene težave za kandidate iz manjših okolij: "Relativni prednostni glas je v preveč omejevalnih oblikah ustavno morda sporen, rešuje pa omenjeno pomanjkljivost absolutnega."

LMŠ ni za domicilno načelo

Zadržke imajo v SD Dejana Židana: "Uvedba obveznega in absolutnega preferenčnega glasu bi sprožila večje število neveljavnih glasovnic, obstaja še bojazen, da bi to povzročilo težjo izvoljivost žensk kandidatk. Smo pa naklonjeni uvedbi domicilnega načela." A slednjemu denimo nasprotujejo v vladajoči LMŠ: "Poslanke in poslanci so po ustavi predstavniki prav vsakega prebivalca in prebivalke Slovenije, prav vsakega območja v državi. Predstavnike ljudi za posamezno območje se voli na lokalnih volitvah. Poleg tega imamo v Sloveniji tudi državni svet, kjer predstavniki lokalnih interesov zastopajo stališča lokalnih skupnosti." Domicilnemu načelu nasprotuje Zmago Jelinčič, pravi, da je ta model primeren za pokrajinske parlamente.