Z odločitvijo vlade, da prekine postopek umeščanja prve hidroelektrarne na Muro, je končano dolgoletno prerivanje za Muro, edino nezajezeno nižinsko reko pri nas. A že pri podpisu koalicijske pogodbe, kjer je zaščita Mure jasno zapisana, so v Dravskih elektrarnah Maribor protestirali, da to ni politična odločitev, temveč strokovna. In protestirali so tudi danes: "Takšno odločitev obžalujemo, saj menimo, da je posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev." Ali je Mura res nenadomestljiv vir električne energije? V vladi pravijo, da ne, saj ima Slovenija še druge možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, k čemur smo zavezani tudi s pariškim sporazumom.
Majhen del sestavljanke
V kampanji Rešimo Muro! medtem pozdravljajo odločitev vlade, "da je z obravnavo tega dokumenta storila prvi resni korak k izpolnitvi obljub iz koalicijske pogodbe ter trajni zaščiti reke Mure za prihodnje generacije". Hkrati opozarjajo, da je današnja odločitev le majhen del sestavljanke ter da jih čaka "še veliko dela, da bo Mura tekla prosto za vedno". Okoljsko ministrstvo je namreč pod vodstvom Jureta Lebna napovedalo odvzem koncesije za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri, ki jo je Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005 podelila prva vlada Janeza Janše. "Zaustavitev postopkov za HE Hrastje - Mota je le eden od korakov k odgovornejšemu upravljanju z reko, nad katero še visi koncesija za osem hidroelektrarn od Sladkega Vrha do Veržeja in ene dodatne v Ceršaku. Na mejni Muri sta Slovenija in Avstrija tehtali med dvema opcijama reševanja problematike poglabljanja rečne struge: ali energetska izraba ali revitalizacije reke. Tako stroka kot domačini že desetletja vztrajamo pri drugi opciji, to je revitalizaciji reke. Kot naslednji logični korak pričakujemo dokončno razveljavitev koncesije, ki ji mora slediti revitalizacija, kot jo že načrtuje Zavod za varstvo narave in kot to na mejni Muri že počnejo severni sosedje," poudarja Boris Bezjak iz Ribiške družine Mura Paloma, član meddržavne komisije za mejno reko Muro SI-AT. Muro naj bi dokončno zavarovali z ustanovitvijo krajinskega parka. A okoljski minister Simon Zajc odgovarja: "Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne." Brez tega načrta je neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo ima družba Dravske elektrarne Maribor (DEM).
Leljak bi gradil
Območje državnega prostorskega načrta je v študiji variant posegalo na območje občin Križevci, Murska Sobota, Radenci in Tišina. Roman Leljak, župan občine Radenci, v kateri je naselje Hrastje - Mota, pravi, da v času njegovega županovanja občinski svet o problematiki ni razpravljal. "Menim, da bi morali pristopiti h gradnji hidroelektrarn, saj bi s tem lahko začeli reševati tudi nekatere druge težave, kot je namakanje polj, zato mi ta odločitev vlade ni všeč." Leljak meni, da manjše hidroelektrarne, ki bi bile razporejene na Muri, ne bi bistveno vplivale na poslabšanje življenjskega okolja za tam živeče ljudi in živali. "Življenje se spreminja, temu se prilagaja tudi živalski svet, človeška bitja pa si moramo urediti prostor v skladu z našimi potrebami." Kot dodaja, se vlade menjujejo, zato sam upa, da bo odločitev prihodnje vlade glede tega vprašanja drugačna.
Horvat odločitev vlade pozdravlja
Na drugi strani Mure župan občine Tišina Franc Horvat izpostavlja, da bi se negativni vplivi gradnje hidroelektrarne najbolj odrazili ravno na območju katastrskih občin krajev iz občine, ki jo vodi, zato odločitev vlade pozdravlja. Kot pravi, bi se pri gradnji na območju Petanjcev podtalnica dvignila skoraj do ravni tal, kar pomeni, da bi imeli vaščani zalite kleti. Na drugi strani občine bi bil vpliv ravno nasproten, raven podtalnice bi se drastično znižala, kar bi imelo po njegovih besedah prevelik vpliv na črpališče vode v Krogu, ki oskrbuje 45 tisoč prebivalcev. Horvat še opozarja, da nikjer v študiji ni bilo navedeno, kako bi okoli 100 tisoč kubičnih metrov materiala, ki bi ga potrebovali za gradnjo dvanajst metrov visokega nasipa v Murski Črncih pripeljali do kraja gradnje. V občini menijo, da bi tovrsten logistični poseg pomenil prevelik poseg v lokalno okolje. Na vse omenjene težave so po besedah župana opozarjali pristojne institucije, od katerih pa nikoli niso dobili zadovoljivih odgovorov.
