Damijan Toplak
V Sloveniji naj bi za skrajšani delovni čas, kar je sicer pogosta praksa v razviti Evropi, delalo okrog 100 tisoč zaposlenih. Najbolj znan primer pri nas je nemški diskontni trgovec Hofer, ki ima od blizu 2000 redno zaposlenih kar 1600 zaposlenih za skrajšani delovni čas v prodaji in še 200 v logistiki, praviloma za 30 ur in tudi za 27. So pa vrsto let naše zakonodajalce opozarjali, da so njihovi zaposleni v neenakovrednem položaju s tistimi, ki delajo za polni delovni čas, in to ne glede na to, ali plačujejo enako visoke pokojninske prispevke ali celo višje. Problem je v tem, da če se zaposlijo recimo pri 20 letih, se jim šteje, da imajo pri 60 letih 30 let pokojninske dobe, njihovi kolegi, ki so zaposleni za polni delovni čas, pa se lahko za razliko od njih takrat že upokojijo. Če pa so stari 65 let, se sicer lahko upokojijo ob 33 letih pokojninske dobe, a ob tisoč evrov bruto plače imajo s 538,4 evra kar 96,6 evra manj pokojnine kakor njihovi vrstniki, zaposleni za polni delovni čas, ki se jim prizna 45 let pokojninske dobe. Prav tako se je z letom 2013 podražil prostovoljni dokup pokojninske dobe (pri 1000 evrih bruto plače na 184 evrov mesečno), obenem pa bi še vedno bila pokojnina za 114,3 evra nižja kot pri tistih z enako plačo, a s 40 urami dela tedensko.
Ob nedeljah hodimo v trgovine
Čeprav smo z referendumom leta 2003 zavrnili nedeljsko delo v trgovinah, prav tako pa ankete stalno kažejo na večinsko neodobravanje nedeljskega odprtja trgovin, pa podatki iz Hoferja kažejo, da so besede eno, dejanja pa drugo. To nam Teo Marsel, v Hoferju direktor financ in administracije, potrdi s podatkom, da so zadnjo nedeljo v svojih trgovinah imeli kar 43 tisoč kupcev, in če vemo, da imajo v Sloveniji 13-odstotni tržni delež, Marsel sklepa, da je minulo nedeljo v Sloveniji koronavirusu navkljub nakupovalo okrog 400 tisoč slovenskih državljanov. Zato bo vseh njihovih 87 trgovin do nadaljnjega ob nedeljah odprtih.
Tedensko deset ur prostega časa
No, v Hoferju so se po vrsto letih domislili načina, kako njihovi zaposleni za skrajšani delovni čas ne bi bili več tozadevno oškodovani in ne bi kršili zakonodaje. Tako bodo vse njihove zaposlene ob zaposlitvi zaposlili za nedoločen čas, po prvem letu zaposlitve vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje, ko jim že od leta 2018 plačujejo po 30 evrov mesečne premije, po dveh letih zaposlitve pa vključili v tako imenovani interni program (po)polnega delovnega časa, ki ga bodo v 21 trgovinah po vsej Sloveniji testno pričeli izvajati že 1. septembra letos. Vseh 1800 zaposlenih v neposredni prodaji in logistiki bo z novim letom vključenih v pilotno fazo, in če nobeden od državnih organov ne bo imel pripomb - v Hoferju so prepričani, da ne -, bodo z letom 2022 v to obliko zaposlitve vključeni vsi njihovi zaposleni za skrajšani delovni čas, ki bodo to hoteli.
In za kaj gre pri tem novem modelu (po)polne zaposlitve? Delavci bodo zaposleni za 40 ur dela tedensko, razliko od dosedanje zaposlitve, večinoma deset ur tedensko, pa jim ne bo treba delati in bodo imeli prosto. Ker jim bodo po novem pripadali polni regres in več dodatnih dni rednega dopusta na delovno dobo pa tudi mesečno izplačilo viška ur, naj bi to slovenski del Hoferja letno stalo okrog pol milijona evrov več, res pa je, da bi lahko pri viških ur - zaposlitev bo formalno 40-urna na teden, privarčevali med 100 in 300 tisoč evri na leto. Ker v Hoferju zadnja leta izplačujejo 1700 evrov (neobdavčljivega) regresa, bo tistim s 30-urnim tedenskim delovnikom izplačanih kar 425 evrov več regresa - do sedaj 1275 evrov, ob tem pa njihovim zaposlenim plačujejo 240 evrov božičnice v Hoferjevih bonih pa tudi maksimalni znesek (6,12 evra na dan) prehrane in 0,18 evra na kilometer prevoza na delo in z njega.
To ni zaposlitev za vse
Pri Hoferju so še enkrat zavrnili, da bi bilo kakršnokoli delo njihovih zaposlenih pred odprtjem ali po zaprtju trgovine neplačano. Še več, plačano imajo celo pripravo prodajalcev na delo. Prav tako so pri njih vse nadure plačane 160-odstotno (zakonsko je 130-odstotno), če nastanejo, se pa pri nedeljskem delu ne poslužujejo študentskega dela. In kako potem zmorejo oddelati ves ta odpiralni čas - z izjemo poslovodij in okoli 200 zaposlenih v administraciji - s praktično vsemi zaposlenimi na skrajšanem delovnem času? "Ves čas poudarjamo, da zaposlitev v Hoferju ni primerna za vse. Prav zaradi tega imamo neke vrste dve leti uvajalnega obdobja, ko skupaj z zaposlenim ugotovimo, ali mu zaposlitev pri nas ustreza, prav tako pa z rastjo plače s številom let zaposlitve in zdaj še s tem novim modelom (po)polnega delovnega časa skušamo naše zaposlene dodatno motivirati," odgovarja Petra Štrukelj, pri Hoferju prokuristka in vodja ravnanja s kadri. Ni pa skrivnost, da so pri Hoferju znani po povsem optimiranem načinu prodaje in logistike, kar jim omogoča manjše potrebe po kadrih in tudi finančne prihranke, saj Hofer v Sloveniji dosega blizu 20 milijonov evrov letnega čistega dobička.
