Uroš Esih
Diplomatski odnosi s sosednjo Hrvaško, s katero ima Slovenija mnoga odprta vprašanja, k čemur sicer ne štejemo vprašanja meje, ki je bila določena z razsodbo arbitražnega sodišča, Hrvaška pa še naprej zavrača njeno uresničevanje, so na nizkih obratih. Tako hrvaška kot slovenska stran čakata na odločitev Sodišča EU v primeru slovenske tožbe Hrvaške zaradi kršenja prava EU v povezavi z neuresničevanjem arbitražne razsodbe. Glede na hrvaško taktiko zavlačevanja razsodbe ni pričakovati pred drugo polovico naslednjega leta. V prvi polovici 2020. bo Hrvaška prvič predsedovala Svetu EU, največja mora za južne sosede pa bi bila, če bi sodišče odločilo, da Hrvaška, torej predsedujoča, krši pravo EU. Tudi glede na prakso Sodišča EU, ki se izogiba občutljivim datumom pri objavi rezultatov, je odločitev pričakovati po predsedovanju.
Kaj sporoča hrvaško imenovanje Grigića
Da so diplomatski odnosi med državama na nizki ravni, delno celo zamrznjeni, kaže tudi Hrvaška odločitev, da je v Slovenijo poslala diplomata, ki ne sodi v ligo njenih diplomatov, s čimer bi dali Sloveniji signal, da želijo, tudi s pomočjo tihe diplomacije, aktivno delovati v smeri reševanja odprtih dosjejev. Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigić je poverilno pismo slovenskemu predsedniku republike Borutu Pahorju predal konec januarja. Prejšnja hrvaška veleposlanica Vesna Terzić pa se je poslovila že konec septembra lanskega leta, s čimer je nastal kar štirimesečni premor, ko Hrvaška v Sloveniji ni imela veleposlanika. S tem je Sloveniji poslala jasen signal, da ni zainteresirana za reševanje nakopičenih težav, ampak se je odločila za taktiko zavlačevanja.
Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji je poverilno pismo slovenskemu predsedniku republike predal konec januarja.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so se odločili, da za veleposlaniško mesto v Zagrebu na vlado ne pošljejo nobenega predloga.
Precej verjetno je, da bo nekaj časa slovensko veleposlaništvo v Zagrebu vodil odpravnik poslov.
Razsodbe Sodišča EU o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi arbitraže ni pričakovati pred drugo polovico naslednjega leta.
Zakaj Kacin ni bil izbran
Po neuradnih, a zanesljivih informacijah se je na zdaj neuspešnem razpisu za veleposlaniško mestu v Zagrebu prijavil Jelko Kacin, ki je izpolnjeval pogoje in se mu izteka mandat slovenskega stalnega predstavnika pri zvezi Nato v Bruslju. A Kacin prvenstveno ni bil izbran zaradi tega, ker ni imel politične podpore za imenovanje.
Udovič: Zavlačevanje ustreza Hrvatom
Dr. Boštjan Udovič, strokovnjak za diplomacijo: "Slovenija mora po poteku mandata sedanji veleposlanici imenovati veleposlanika na Hrvaškem čim prej. Sloveniji je v interesu, da skušamo Hrvaško na diplomatski način 'prisiliti', da začne upoštevati arbitražo. Hrvatom na drugi strani ustreza zavlačevanje. Če slučajno ne bi imenovali veleposlanika ali se celo odločili za znižanje ravni ali pa za začasnega odpravnika poslov, bi pristali na hrvaško igro zavlačevanja. S to igro bi nas oni lahko prikazali kot nekonstruktivne, kar bi nam gotovo škodilo v širšem evropskem okviru. Bi pa bilo smiselno, da tudi Hrvaška počasi spozna, da zavlačevanje ne pelje nikamor, in razmisli o mogočih skupnih rešitvah za udejanjanje arbitražnega sporazuma. Politika 'nič ne vidim, nič ne slišim', ki jo vodi Hrvaška, bo na dolgi rok škodljiva predvsem za njo samo in njen položaj v mednarodni skupnosti."
Kako še lahko Slovenija pritisne na Hrvaško
Po naših informacijah iz diplomatskih vrst se bo verjetno zgodilo, da se tudi Sloveniji, tako kot se ni Hrvaški, ne bo mudilo z imenovanjem novega veleposlanika v Zagrebu. Obstajal naj bi namreč neuradni dogovor na nivoju najpomembnejših akterjev v zunanji politiki, MZZ, urada predsednika republike in kabineta predsednika vlade, da Slovenija počaka z imenovanjem novega veleposlanika v Zagrebu, potem ko bo Knezovi potekel mandat in se bo poslovila. Na ta način bo Slovenija recipročno odgovorila na zgoraj opisane signale, ki jih je uradni Zagreb poslal uradni Ljubljani ob imenovanju njihovega novega veleposlanika. Precej verjetno torej je, da bo nekaj časa slovensko veleposlaništvo v Zagrebu vodil odpravnik poslov.
Horvat: Odpravnik poslov ne pride v poštev
Jožef Horvat, NSi, bivši predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko: "Težko komentiram notranji kadrovski postopek na MZZ za izbiro kandidata za veleposlanika v Zagrebu, ker podrobnosti ne poznam, niti imen kandidatov ne. Če pa so kandidati imeli ustrezne kvalifikacije in nobeden ni bil izbran, je to zelo slab signal z MZZ, ki odpira prostor za številne špekulacije, kar je slabo za diplomacijo in ugled države. Če v Zagreb ne bomo pravočasno poslali veleposlanika, nismo resna država. Odpravnik poslov ne pride v poštev."
