Rok Kajzer
O anketi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 14. in 16. aprilom 2020 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Iz računalniškega seznama so poklicali 6137 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2265 ni bilo dosegljivih, 2275 jih ni želelo sodelovati v anketi, 897 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 ljudi. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Izrazito razočaranje nad SMC
Ne najboljše novice pa prihajajo za koalicijske partnerice, saj se jim vstop v vlado ni obrestoval. NSi Mateja Tonina je zdrsnila pod pet odstotkov, Desus Aleksandre Pivec ostaja pod tremi - obema strankama bi se sicer uspelo uvrstiti v parlament -, brez kakršnihkoli možnosti pa je še naprej SMC Zdravka Počivalška, ki ima komaj enoodstotno podporo. Večjo podporo kot Desus in SMC ima SNS Zmaga Jelinčiča.
NSi, Desusu in SMC se vstop v vlado (še) ni obrestoval
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družbe Dnevnik in Časnika Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njenih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Janša navzgor, Logar dol
Pri drugih strankah bistvenih sprememb ni. SD Dejana Židana ostajajo med osmimi in devetimi odstotki, Levica Luke Mesca pa pri šestih. SAB Alenke Bratušek je pod odstotkom, prav tako SLS Marjana Podobnika. Če bi bile volitve to nedeljo, bi SDS vlado s sedanjimi partnerji (seveda brez SMC) lahko oblikovala, saj bi skupaj z NSi in Desusom obvladovali 45 poslanskih mest, s pomočjo SNS in manjšinskih poslancev pa bi imeli večino. Če bi podobno poskušali na levi, bi zbrali, skupaj z Desusom, le 42 poslancev. Za vladanje bi potrebovali SNS ali NSi.
Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je padlo globoko v čas pandemije, kar je očitno vplivalo na porast priljubljenosti najbolj izpostavljenih politikov. Borut Pahor ostaja osamljen na čelu razpredelnice pred Pivčevo. Šarec je tretji, sledi mu komisar Janez Lenarčič. Janša se je dvignil na razpredelnici in je osmi, močno pa je padel Anže Logar. Padel je tudi Luka Mesec in je pri samem dnu razpredelnice.
Epidemija: zmerni optimizem
Anketirancem smo postavili še nekaj vprašanj, povezanih z aktualno epidemijo. Na vprašanje, komu najbolj zaupajo glede informacij o koronavirusu, je najboljšo oceno po pričakovanju dobila zdravstvena stroka, slabšo, a še vedno solidno, so dobili vlada in mediji.
Da zdravstveni stroki ne zaupajo, je ocenilo le dobrih pet odstotkov vprašanih, več kot 80 odstotkov pa ji zaupa oziroma popolnoma zaupa. Vprašali smo tudi, ali pričakujejo spremembo socialno-ekonomskega statusa zaradi epidemije. Opaziti je zmerni optimizem, saj visok delež vprašanih sprememb vendarle ne pričakuje (46,6), ne glede na to pa več kot polovica (52,9 odstotka) vprašanih sodi, da se jim bo status poslabšal.
Strah, da bi se okužili, se je med vprašanimi v primerjavi z marcem zmanjšal (s 57 na 50 odstotkov), se pa je precej povečal delež tistih, ki tega strahu nimajo (več) - z marčevskih 35 na tokratnih 50 odstotkov. Če je bil marca strah še precejšen, se je zdaj razdelil na polovico.
Nekaj premikov je tudi pri vprašanju o ukrepih oblasti. Večina še naprej sodi, da so ukrepi pravšnji, so pa se precej okrepili glasovi tistih, ki menijo, da so pretirani (s 6,5 na 21,6 odstotka).
