(INTERVJU) Anita Hrast: Multinacionalke rade "perejo" svoje ime

Srečko Klapš Srečko Klapš
23.12.2018 18:26

Direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), o družbeni odgovornosti v Sloveniji, "Greenwashingu" multinacionalk in o tem, kako naj se družbeno odgovorno obnašamo med prazniki

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Dobra in velika podjetja se zavedajo konkurenčnih prednosti, koncepta družbene odgovornosti. Zaposleni so bolj motivirani, manj je fluktuacije kadrov in absentizma."
Sašo Bizjak

Kdaj ste se zavedli, da je vaše poslanstvo utiranje družbene odgovornosti v vse pore naše družbe?
"Na podlagi lastnih izkušenj, saj sem imela med 25. in 30. letom kar nekaj alergij z astmo in se začela spraševati, ali z menoj ni vse v redu - ali pa z okoljem, v katerem živim. Prišla sem tudi do spoznanja, da ne vemo, kaj kupujemo v trgovinah, kaj pijemo in jemo. In ugotovila sem tudi, da ni vse, kar zaužijemo, zapisano na embalažah. Odločila sem se, da raziščem to področje, z nekaj zamude sem na to temo tudi diplomirala in prišla do spoznanja, da je bila v Sloveniji na področju družbene odgovornosti v primerjavi z Evropo še črna lisa. Prve ideje sem črpala iz kodeksa etike v oglaševanju in se obrnila na mariborsko občino, ali bi bili pripravljeni soustanoviti inštitut, ki bi širil družbeno odgovornost. Z oddelka za gospodarstvo so mi odgovorili, da v proračunu nimajo denarja za to. S takratnega gospodarskega ministrstva pa, da naj kar zaženemo tak projekt v okviru civilne pobude - in če bo dober, ga bodo v prihodnje uvrstili v svoje programe in ga sofinancirali prek javnih razpisov, sicer pa ne. In tako še danes delujemo, čeprav smo aktivnosti razširili še na programe za mladino in izobraževanja. Za strateško vzpodbujanje družbene odgovornosti tako še danes ni denarja v državnem in občinskih proračunih."
Morda je celo bolje, da ostajate še naprej neodvisni inštitut?
"Morda. Tudi zaradi tega, ker koncept družbene odgovornosti terja, da v ta proces vključimo vse sfere družbe - tako v zasebnem in javnem sektorju - ter jih integriramo skozi izdelke, storitve in procese. Res pa je, da je del nalog, ki jih v družbi in za družbo opravljamo, dozorel do te mere, da bi potrebovali krovno oziroma nacionalno organizacijo, ki bi lahko procese družbene odgovornosti tudi regulirala. Menimo, da bi to nalogo lahko prevzelo ministrstvo za gospodarstvo. Z vladnimi predstavniki smo mnenja na to temo soočili lani junija na forumu o družbeni odgovornosti - 43 predstavnikov je takrat dalo tudi predloge, kako bi lahko tak nacionalni svet za družbeno odgovornost deloval. Za zdaj, tudi zaradi menjave vlade, še ni zaživel. Glede na to, da ima Slovenija v dokumentu Strategija razvoja Slovenije do leta 2030 zapisano tudi vzpodbujanje družbene odgovornosti, menim, da je napočil čas za oblikovanje akcijskega načrta, ki bi to strateško in operativno urejal na ravni države."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta