(INTERVJU) Anita Stojčevska: "Ne razmišljamo o ležarinah za vpogledne vloge prebivalstva"

Bančna Skupina OTP je dokončno prevzela banko, ki jo vodite, in letos vstopate v drugo fazo povezovanja z bančnim modelom novih lastnikov.
"Oblikovali smo integracijski program, ki natančno pregleduje vse procese, postopke, navodila in standarde, na podlagi česar ugotavljamo razlike med našim dosedanjim načinom dela in njihovim, kje je smiselno določene stvari spremeniti, kaj poenotiti in kaj ohraniti. Nekateri postopki so namreč podvrženi pravilom slovenskega regulatorja bančnega sistema. Za glavni cilj pa smo si zadali ohraniti nivo kakovosti storitev in ostati prva izbira za naše stranke."
Kje pričakujete največ sprememb?
"Za zdaj vse analize še niso končane, a kaže, da bo veliko sprememb na temo poročanja, saj bo obseg teh poročil bolj podroben in zahteven. Pogovarjamo se tudi o spremembah kreditnih postopkov, ker je način njihovega odločanja o odobravanju kreditov in s tem povezani limiti drugačen. Večji bo poudarek pri digitalizaciji banke ter razvoju novih storitev in produktov."

Iščejo 60 novih sodelavcev

Sinergije običajno pomenijo tudi zmanjševanje števila zaposlenih, vi sicer napovedujete, da ne bo tako. To še vedno drži?
"Še vedno je tako, saj je SKB banka sicer sestavni del Skupine OTP, a delujemo kot samostojna enota. Zato v našem primeru ni podvajanja določenih služb, še naprej moramo imeti svoje strokovne, podporne in razvojne funkcije, poslovno mrežo in vse druge službe. Kar pa se števila zaposlenih tiče, teh je trenutno v SKB banki 829, nas bo kmalu že devetsto, saj imamo ta trenutek odprtih okrog 60 novih delovnih mest. Nove kadre potrebujemo tudi zaradi digitalizacije in razvoja banke na področju informacijske tehnologije, prodaje in marketinga. Del novih kadrov se nanaša na povečan obseg dela zaradi integracije v Skupino OTP."

Upad kreditov za tretjino

Lahko letošnji dobiček načnejo zaostrene zahteve Banke Slovenije pri potrošniškem kreditiranju?
"Na poslovanje v letu 2020 bodo vplivali številni dejavniki. Makroekonomski podatki napovedujejo nižjo gospodarsko rast med 2,5 in 3 odstotki. Hkrati ugotavljamo, da so nekatera podjetja bolj zadržana pri investicijah in da se manj zadolžujejo. Pri prebivalstvu se razpoložljivi dohodek povečuje, posledično je večji obseg varčevanja, povečujejo se tudi vpogledne vloge. Dejstvo je, da ima makrobonitetni ukrep Banke Slovenije vpliv na obseg kreditiranja, vendar ta ni edini razlog za znižanje obsega kreditiranja. Stranke so v oktobru 2019 še pred uveljavitvijo sklepa pohitele z najemanjem kreditov. Upoštevaje zadnje četrtletje, od oktobra do decembra 2019, se je obseg potrošniških posojil v naši banki zmanjšal za 16 odstotkov. Če vzamemo za primerjavo zadnja dva meseca leta 2019, torej november in december, pa ji bil upad kreditov 30-odstoten. Delno lahko to pripisujemo tudi temu, da so se stranke same omejile in niso niti povpraševale po kreditih, ker so ocenile, da niso kreditno sposobne. Z veljavnostjo ukrepa Banke Slovenije smo v SKB banki spremenili metodologijo izračuna kreditne sposobnosti. Pred tem smo kreditno sposobnost za potrošniške kredite računali tako, da smo upoštevali neto plačo. Po novem upoštevamo povprečje dvanajstih rednih mesečnih prilivov, tako da se je v določenih primerih kreditna sposobnost celo zvišala. Pri stanovanjskih kreditih pa je upad kreditiranja posledica tudi razmer na nepremičninskem trgu, kjer primanjkuje novih stanovanj, predvsem v Ljubljani in okolici."

Digitalno in multifunkcionalno

Tri poslovalnice ste že preoblikovali v brezgotovinske, boste ta trend nadaljevali?
"Vsekakor je vzpostavitev poslovalnic, ki optimizirajo postopke in procese opravljanja bančnih storitev, velika prednost tako za naše stranke kakor tudi za nas. Je pa razvoj digitalnih kanalov tisti, ki bo omogočal strankam, da večino storitev dnevnega bančništva opravijo sami na daljavo. V Sloveniji sicer še ne beležimo trenda upadanja uporabe gotovine, tam, kjer bomo to zaznali, bomo blagajniška okenca zamenjali z multifunkcijskimi bančnimi napravami, kjer je mogoče plačati položnice in opraviti dvig in polog gotovine."
Ali v času nizkih obrestnih mer v vaši banki razmišljate o ležarinah za vloge na vpogled?
"V SKB banki ne razmišljamo o uvedbi ležarin za vpogledne vloge prebivalstva, medtem ko za vloge podjetij ležarine že imamo in jih zaračunamo v višini 0,5 odstotka letno od višine mesečnega povprečja stanja na računu, ki presega pol milijona evrov."
Sandor Csanyi, predsednik in glavni izvršni direktor Skupine OTP banke, je v Ljubljani napovedal naskok na 25- do 30-odstotni tržni delež. Glede na to, da ne nameravate širiti poslovalnic, vas za dosego tega cilja čaka veliko dela, morda pa bo treba še kakšno banko v Sloveniji prevzeti ...
"Ne morem komentirati strategije Skupine OTP. Menim pa, da je v Sloveniji veliko bank glede na število prebivalcev, in ocenjujem, da nas je še vedno preveč. Prepričana sem, da bodo nastale dodatne konsolidacije bančnega sistema."
Gospod Csanyi je v intervjuju za Delo pustil tudi odprta vrata za morebitni nakup združene Nove KBM in Abanke, ki se je Skupini OTP "izmuznila" ...
"Da, tako je rekel."
Je bilo treba veliko prepričevati madžarske lastnike, da so obdržali ime banke in zamenjali le barvo za zeleno?
"Pravzaprav ne. Odločitev o ohranitvi našega imena – SKB banka je bila premišljena. Po raziskavi, ki jo je opravila Skupina OTP v preteklem letu, se je izkazalo, da je SKB banka, ki je prejela tudi naziv Superbrands Slovenija 2020, blagovna znamka, pod katero se bomo predstavljali tudi v prihodnje."