Vanessa Čokl
Za Večer govori v tednu, ko se proslavlja sto let vrhovnega sodstva, sto let od prvega sodišča na slovenskem ozemlju, ki je imelo pristojnosti vrhovnega sodišča, bilo je to višje deželno sodišče v Ljubljani, tam je bila tudi prvič predpisana in uporabljana slovenščina kot edini jezik na sodišču. Ampak s predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem najprej o relaciji Slovenija-Strasbourg. Razlog je svež, nenavadni (nepodpisani) odziv vrhovnega sodišča na konkretno strasbourško odločitev, zaradi katerega je kakšna tretjina vrhovnih sodnikov potem direktno, z javnimi pismi in drugimi objavami, in indirektno, interno, namignila predsedniku, da bi se morda moral umakniti zaradi objektivne odgovornosti, predsednik pa je situacijo popravljal z novo izjavo.
Gospod predsednik, kako se je po ustavi najvišje sodišče v državi moglo spraviti v to neverjetno godljo z Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP)? Mislim seveda na sporočilo za javnost po sodbi v zadevi Pro Plus, zaradi katerega je potem letelo po vrhovnem sodišču tako rekoč od vseh tukajšnjih pravnikov in tudi od nekaterih vrhovnih sodnikov.
"Ne vem, če je godlja pravi izraz, ampak verjetno mislite na diskusije, ki so se pojavljale v zvezi s sporočilom za javnost, ki je bilo potem umaknjeno. V zvezi s tem je bilo že veliko povedanega. Navsezadnje smo imeli obravnavo o tem tudi v sodnem svetu in v odboru za pravosodje v državnem zboru. Kaj bistveno novega niti ni povedati."
Ne? In v sodnem svetu in parlamentarnem odboru je bilo podprto striktno upoštevanje ESČP-ja. Vrhovno sodišče je pa vmes neposrečeno izjavo, ki je sugerirala fakultativno upoštevanje sodb strasbourškega sodišča pri nas, zamenjalo z novo, da seveda ne bo spreminjalo ESČP-ja, kvečjemu sodno prakso in zakonodajo doma še bolj približalo evropski sodni praksi in evropski konvenciji o človekovih pravicah. Potem bo v resnici nekaj na tem, da sodni sistem v Sloveniji ni do konca evropsko udomačen? Celo vrhovno sodišče ne. Da imajo celo vrhovni sodniki probleme z upoštevanjem odločb ESČP-ja?
"Se strinjam, da je šlo za neposrečen naslov zapisa, vendar v svoji vsebini ni sugeriral fakultativnega upoštevanja sodb ESČP-ja, kot navajate, kar smo po prvih odzivih še dodatno pojasnili. Da pa bi imeli vrhovni sodniki težave z upoštevanjem odločb, pa moram odločno zavrniti. Mislim, da tega problema ni. Sporočilo za javnost, ki je bilo umaknjeno, nima nobene pravne posledice. To ni neka pravna odločitev vrhovnega sodišča, ki bi kogarkoli zavezovala."
V zadevi Pro Plus je bil naš namen le predstaviti, v kakšni zagati se znajdejo vrhovni sodniki, ko je naša zakonodaja neusklajena
Okrog 40 let starih sodnikov je najmanj in se zato težko pričakuje ustrezno prenašanje izkušenj in znanj na mlajše
Top 5
Top 5 nujnega v sodnem sistemu. Zdaj ko ga že nekaj časa gledate iz vrha. Kaj bi se moralo zgoditi?
"Predvsem je treba na vrhovnem sodišču zagotoviti precedenčnost odločanja. To pomeni še bolj promovirati sodne odločitve v tistih odločbah, kjer so nosilni argumenti za pomembna pravna vprašanja. Tukaj se mi zdi, da na vrhovnem sodišču ni dovolj aktivnosti. Tudi ko gre za načelna pravna mnenja. Vrhovno sodišče bi morda lahko še kaj več naredilo. In promoviralo te odločitve na vseh ravneh sodstva. Naprej, projekt postopkovne pravičnosti. V življenje smo ga spravili v jesenskih mesecih, predvidena je serija ukrepov in dejavnosti, da se uporabnikom sodnih storitev in tudi drugim približa delovanje sodstva. Da ne bo kot zaprt sistem, v katerega je treba vstopati s strahospoštovanjem. Ljudi hočemo poučiti, kaj lahko pričakujejo, ko pridejo na sodišče. Da se zavedajo svojih pravic in jih tudi lažje uveljavljajo."
Sodnike pa tudi opominjati, kaj so, zakaj so?
"Seveda. Saj je jasno, da se mora transparentnost kazati predvsem skozi sodnikovo ravnanje v sodnih postopkih."
