(INTERVJU) David Kovačič, generalni direktor Spara Slovenija: Kdor korektno dela, naj zasluži za dostojno življenje

Kot specialist na nabavnem področju ste bili zaposleni v Hoferju, Tušu, kot svetovalec še v PwC in Deloittu. Kako bi primerjali vse te zaposlitve?

"Vse so bile različne, ne nazadnje sem delal v različnih panogah in v različnih državah. Pri vsaki sem se kaj naučil in je prispevala, da sem na trenutnem položaju. Če primerjam delo pri diskontnem trgovcu in trgovcu s polnim asortimanom, pri diskontnih prevladuje sistem, ki začne človeka sčasoma omejevati, pri trgovcu s polnim asortimanom pa je več svobode in manevrski prostor za odločanje širši, kar prispeva k osebnostni rasti. Vse to se odraža v ponudbi za kupce, saj ima naš Interspar v mariborskem Europarku, kjer se nahajava, 35 tisoč izdelkov, povprečna diskontna trgovina pa dva tisoč. Prihodnost trgovine je v široki izbiri in ponudbi, saj mora trgovec kupcu omogočiti, da živi svoj življenjski slog, ne pa pričakovati, da bo kupec življenjski slog prilagajal omejenemu izboru izdelkov."

Zakaj so potem diskontni trgovci, tudi v Sloveniji, uspešni in z rastočimi tržnimi deleži?

"V preteklosti so diskontni trgovci v Sloveniji hitro rasli, a če bi sodil po lanskem letu, smo tržni delež pridobivali mi in še nekateri klasični trgovci, saj so kupci očitno prepoznali, da lahko pri nas na enem mestu kupijo vse, kar potrebujejo, in tudi po dobrih cenah. Imajo pa diskontni trgovci svoje prednosti, saj določeni kupci, praviloma manj zahtevni, cenijo, da je nakup enostaven in po dobrih cenah. Spoznal sem, saj sem bil zaposlen pri diskontnem trgovcu, da lahko trgovec s polnim asortimanom ponuja vse, kar ponuja diskontni, in še bistveno več. Zato imamo diskontno linijo izdelkov S-budget in samopostrežne blagajne, kar kupcu omogoči hiter in poceni nakup. Če želiš poskusiti kaj novega, recimo italijanskega ali azijskega, in to vsak dan in ne le tisti teden, ko ti to ponudi trgovec, smo tu mi. Če želiš podpirati slovenske podjetnike ali preizkusiti sveže ideje, je to spet bistveno lažje pri nas kot pri diskontnem trgovcu."

Kako ste prišli v Spar Slovenija, in to kar na sam vrh?

"Nekdanjega generalnega direktorja Igorja Merviča sem spoznal na Trgovinski zbornici Slovenije, ko sem bil še pri konkurenci. Dobro sva se ujela, se po tistem še nekajkrat srečala, in ko sem bil doma na obisku, ko sem delal in živel v Avstraliji, sem se dobil z njim. Povedal mi je, da počasi načrtuje upokojitev in ali bi me ta funkcija zanimala, in potem sem prišel na intervju za delovno mesto z največ prevoženimi kilometri - iz Sydneyja prek Dohe in Zagreba z letalom in nato z avtomobilom v Salzburg, kjer sem imel razgovore z lastniki in smo se dogovorili."

V Avstraliji pri PwC verjetno niste imeli slabe plače.

"Drži, a je tam življenje dražje. Z ženo, ki je po rodu prav tako Mariborčanka, po poklicu pa kadrovska menedžerka in si je našla zaposlitev tako v Rusiji kot v Avstraliji, tam celo pri največjem avstralskem trgovcu Woolworthsu, ki velja za najbolj profitabilnega na svetu in za katerega sem kot svetovalec delal tudi sam, sva za hčerko - ta se je tudi rodila v Mariboru, tri mesece pred odhodom v Avstralijo - v vrtcu plačevala skoraj dva tisoč evrov mesečno. Podobno mesečne najemnine za stanovanje. Plača v Avstraliji je bila višja, a s to v Sloveniji je neprimerno lažje shajati. Prav tako sem od nekdaj imel željo, da se z družino vrnemo v Slovenijo, kajti visoki plači navkljub si tam še vedno tujec in bilo bi žalostno, če hčerka ne bi poznala bližnjih sorodnikov. Sem pa želel iti v tujino in se dokazati v mednarodnem okolju. Kot študent sem začel z delom v novinarstvu, pri reviji Kapital in tudi na Večeru, opravljal številna priložnostna dela, prakso za nemško pošto v Nemčiji, prva zaposlitev pa je bila pri avstrijskem Hoferju, ki ga tedaj še ni bilo v Sloveniji."

Igor Mervič je bil tri desetletja karizmatičen prvi mož Spara Slovenija. Kako je bilo stopiti v njegove čevlje, ob tem, da ste prevzeli vodenje podjetja s skoraj 5000 zaposlenimi?

"Igor je bil zelo uspešen in je postal skoraj sinonim za Spar Slovenija. Še vedno uživa velik ugled znotraj tega dela Spara, ki je ob Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški prisoten še v večjem delu severne Italije, in zato so ohranili sodelovanje z njim. Imajo pa pravilo, da se moraš kot operativec pri 65 letih upokojiti, kot se je moral sedaj Igor Mervič, lahko pa si v nadzornem svetu do 75. leta starosti, tako da je trenutno nadzornik v Sparu Slovenija in svetovalec, predvsem na področju razvoja trgovske mreže. Vodil sem celotno maloprodajo Tuša z okrog 3000 zaposlenimi, tako da prevzem vodenja Spara Slovenija ni bil večji šok, je pa določena odgovornost. S preteklostjo se ne ukvarjam toliko, skušam pa graditi na dosežkih, ki jih je z ekipo dosegel Igor Mervič, in v začetku letošnjega leta, tudi glede na isto obdobje lani, nam gre dobro, s čimer je moj start na tej funkciji lažji. Delovali bomo v podobni smeri, dodal pa bom poudarke na zadevah, v katere posebej verjamem, in to sta trajnostni razvoj in sodelovanje z lokalnimi dobavitelji. Da je Spar Slovenija na vrednotah temelječe podjetje, me je prepričalo, da sem prišel sem. V Avstriji so se odpovedali palmovemu olju in imeli zato težave, saj so razlogi, zakaj je tako razširjeno, namreč njegove dobre tehnološke lastnosti. Tudi lešnikov namaz pod svojo znamko delajo brez palmovega olja, pa ni šlo brez težav, a so vztrajali, in tako bo v Sloveniji. Podobno so se odpovedali izdelkom proizvajalcev, ki so uporabljali glifosat za zatiranje plevela, in so kakšnega dobavitelja izgubili, komu morali plačati več, a od tega niso odstopili."

Plače prodajalcev v slovenski trgovini (dvig zakonske minimalne plače, boj med trgovci za kadre) rastejo. Kaj vi ponujate zaposlenim?

"Želim, da se naših že skoraj 5000 redno zaposlenih in tudi drugi, ki delajo pri nas, dobro počutijo v podjetju in da se to razvija. Nimamo težav s fluktuacijo zaposlenih in ne s pridobivanjem novih. Smo dovolj dinamični in ponujamo možnosti osebnega razvoja, napredovanja, tudi stabilno in prijetno delovno okolje. Ne izmikamo se zakonskim dolžnostim in od obstoja vsakemu, ki želi, ponujamo zaposlitev za polni delovni čas ter jim teče polna delovna doba za pokojninsko zavarovanje. Pri nas je manjšina zaposlenih na minimalni plači in podpiram dvig minimalne plače, saj mora biti razlika med nekom, ki dela, in tistim, ki ne, in ta razlika je bila premajhna. Če nekdo korektno dela, naj zasluži za dostojno življenje. Zaposlenim plačujemo dodatno pokojninsko zavarovanje, nagrade ob koncu leta, predvsem pa nanje računamo dolgoročno. Delovno obremenitev prilagajamo zaposlenim, ne nazadnje je pri nas enajst odstotkov zaposlenih starejših od 55 let. Imamo širok nabor različnih del, da lahko starejšim ali tistim z zdravstvenimi težavami nudimo drugačen tip dela, pri diskontnih trgovcih je teh možnosti manj. Ni malo zaposlenih, ki pri nas delajo že 20 let ali več."

Boste mrežo prodajaln še širili?

"Ob 107 trgovinah imamo spletni v Ljubljani in Kranju, devet restavracij ter 19 trgovin Spar partner, ki delujejo na osnovi franšize. Prodajno mrežo bomo povečali. Letos smo odprli trgovino v Novem mestu in spletno v Kranju, še šest trgovin nameravamo odpreti do konca leta, med drugim lastno na Koroškem in franšizno v Murski Soboti. K temu je treba prišteti pet obnov trgovin. Te dni se prične največja v murskosoboškem BTC-ju in trgovina bo ob stalnem delovanju obnovljena do avgusta. Za Maribor v naslednjih dveh letih ni v načrtu gradnje novih trgovin, načrtujemo pa prenovo trgovine v Europarku. Ko govorimo o širitvi, je na slovenskem trgu možna tudi konsolidacija, ko se bo pojavila možnost."

Letos podjetje zaznamuje 30 let obstoja. Kakšen bo razvoj v prihodnje?

"Stalno in vztrajno smo ponujali dobro storitev kupcem in s tem pridobili njihovo zaupanje, kar se je odrazilo v obdobju epidemije koronavirusa, ko smo povečali tržni delež. Po mojem se je to zgodilo, ko so se kupci odločili, da bodo zaradi razmer nakup opravljali le še pri enem trgovcu. Trend se letos nadaljuje. Obletnico bomo proslavili z nagradnimi igrami za kupce, ob dogovoru z dobavitelji pa bodo posebna pakiranja izdelkov, pri čemer bodo kupci dobili več za isto ceno, z nekaterimi dobavitelji smo se dogovorili za ekskluzivno dobavo, da so in bodo določeni izdelki le pri nas. Še bolj gremo v uporabo tehnologije, ki bo kupcem pomagala v množici izdelkov najti zanje prave. Letos smo začeli s ponudbami po meri uporabnikom naše aplikacije in nasploh članom kluba. Poglobili bomo sodelovanje s slovenskimi dobavitelji, tudi manjšimi, saj ni treba, da bi nam dobavljali za vse trgovine. Lokalni dobavitelj je plus za okolje in lokalno gospodarstvo, krajša dobavna pot pa pomeni za kupca večjo svežino izdelka in obenem večjo hranilno vrednost pri sadju in zelenjavi."

Kaj za vas pomeni podjetniška akcija Štartaj, Slovenija? Kolikim še ponujate trgovske police, koliko prometa ustvarite z njimi? Kaj so se podjetniki naučili od vas, kaj vi od njih?

"To je za nas pomemben projekt, ki smo ga izvajali štiri leta, pri čemer so obstoječi ponudniki lani predstavili dodatne izdelke, medtem ko bo letošnja sezona potekala, kakor je običajno, in smo že v fazi izbire osmih novih ekip. Ne gre le za šov in oddajo, ki je zelo gledana, ampak predvsem za pomoč podjetnikom, da ob dobri ideji in produktu pridejo do trgovskih polic. Ta projekt je pomemben za slovensko družbo, da status podjetnika pridobi pomen, zlasti med mladimi, pomembna je vloga medijev, za naše podjetje pa je dobrodošlo, da imamo trenutno na policah izdelke 27 podjetnikov, s katerimi letno ustvarimo več milijonov evrov prometa. Pri projektu smo se naučili, da je lahko nenavadna ali celo 'nora' ideja uspešna, če v njo vložimo dovolj entuziazma in energije. Tak primer je krema s polžjo slino, ki je ena najboljše prodajanih krem za obraz in telo pri nas. Podjetniki so se od nas naučili razlike med delanjem za hobi v butičnih količinah in pa, da konsistentno proizvajaš dovoljšno količino s kvaliteto, ki je vedno enaka. Oboji smo se veliko naučili, mnogi podjetniki pa so razvili dodatne artikle in zaposlili dodatne delavce, saj so iz start-upov nastala resna in stabilna podjetja. Tudi za kupce je zanimivo, da preizkusijo kaj novega, kar mogoče ne bi prišlo na trgovske police."

Epidemija koronavirusa je bila za živilske prodajalne, tudi Sparove, ko so bile neživilske trgovine pretežno zaprte, uspešna, saj ste prihodke povečali za skoraj desetino, na več kot 900 milijonov evrov bruto. Ste z doseženim zadovoljni?

"Smo, še posebej ker se trend letos nadaljuje. Epidemija je tudi nas marsikje omejila, saj določenih blagovnih skupin nekaj časa nismo smeli prodajati, omejuje nas omejitev 30 kvadratnih metrov prodajne površine na kupca, ki je najbolj stroga od vseh držav v soseščini in zaradi tega kakšnega kupca izgubimo. Omejujoče je delovanje naših restavracij, ki so bile zaprte, zdaj pa so odprte le za prevzem in imajo zanemarljiv promet. A trgovska panoga je hitra in agilna, in ko so se ob začetku epidemije pojavile prve težave z dobavo, smo se hitro prilagodili in pri nas blaga ni nikoli (z)manjkalo. Pokazali smo koristnost panoge, saj preskrbimo Slovenijo v času, ko nekateri ne upajo iz hiše, in tu gre zahvala našim zaposlenim in v tej branži nasploh. Na začetku epidemije je spletna trgovina doživela velik porast povpraševanja, ki ga kratkoročno nismo mogli zagotoviti, sedaj pa je spletne prodaje trikrat več kot pred epidemijo. V Ljubljani prek spleta dosegamo štiri odstotke celotne prodaje, kar je v primerjavi s tujino kar veliko. Epidemija bo poslovanje spremenila, da bomo imeli še bolj poglobljene odnose z dobavitelji, da ne bomo tisti zadnji, ki mu dajo blago. Še bolj pomembne bodo dolgoročne povezave z lokalnimi dobavitelji."

Ob Trgovinah Jager ste trgovec z lastno pekarno. Kolikšen delež kruha, peciva in slaščic prodate prek nje? Je to konkurenčna prednost, ne nazadnje je vaša pekarna prejela številne nagrade?

"Okrog 60 odstotkov vsega kruha in pekovskih izdelkov, ki jih prodamo, je iz naše pekarne, pri pecivu in slaščicah je odstotek še višji. Delež naše pekarne se bo še povečeval, do neke mere pa želimo imeti lokalne peke, kot je v Prekmurju Mlinopek, na Koroškem imamo tudi lokalne dobavitelje, saj kupci povprašujejo po njihovih izdelkih. Lastna pekarna je konkurenčna prednost, ker imamo dostop do najbolj inovativnih izdelkov, za katere smo dobili nagrade, kot so kruh z drožmi, kruh z manj soli, tatarski hlebček in tako naprej, in lahko skoraj po naročilu razvijemo kruh, za katerega menimo, da bi ga kupci dobro sprejeli. Dober primer so trije jubilejni kruhi, ki so vsi narejeni iz slovenske moke, kar še zdaleč ni običajno v Sloveniji. Nimamo težav dobiti peke, četudi gre za močno deficitaren poklic. Ne nazadnje ni šlo letos zgolj za dvig minimalne plače, ampak smo s 1. januarjem vsem zaposlenim, tudi v pekarni, plače dvignili za najmanj pet odstotkov. Pri tem bi pohvalil lastnike, ki so razumevajoči do tega, in niso fokusirani zgolj na dobiček. V pekovski branži je na področju kakovosti inflacija nagrad, za inovativno živilo pa le ena nagrada v vsaki blagovni skupini, teh pa drugi trgovci ne komunicirajo, ker jih niso prejeli, mi pa smo jih zadnjih šest let, na kar smo ponosni."

Kolikšen delež celotne prodaje predstavljajo dobavitelji iz Slovenije?

"Pred dvema letoma je varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano po naročilu kmetijskega ministrstva opravil raziskavo, koliko odstotkov svežega programa - torej kruh, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajce, sadje in zelenjava - je na policah slovenskega izvora. Povzetek izvajalca raziskave je bil, da sta Tuš in Spar z okrog 70 odstotki številka ena, kar se tiče ponudbe slovenskih izdelkov. Če bi raziskavo opravili danes, bi bili po mojem mnenju sami številka ena po tem kriteriju, saj jih dodajamo in trenutno sodelujemo z okrog 500 slovenskimi dobavitelji."

Kako je vaš lastnik (Aspiag Management) zadovoljen s poslovanjem, doseganjem neto dobička (predlani 9,6 milijona evrov) in v kateri smeri pričakuje vaš razvoj?

"Na prvi pogled gre za visok dobiček, a če pogledaš znesek dobička v celotnem prometu, je to nekaj več od enega odstotka in že marsikateri naš dobavitelj ima višje dobičke, četudi je bila diskusija, kako trgovci v dobavni verigi izkoriščamo moč. Vseeno je to našim lastnikom sprejemljivo, je pa želja, da bi bil ta dobiček okrog dveh odstotkov prometa. V Veliki Britaniji je tri odstotke, kje drugje še več. Naši lastniki (90-odstotni so tri avstrijske družine s Predarlskega, iz Tirolske in Štajerske, ki so bili trgovci na debelo, ki so se združili in kupili franšizo Spar) ne dajejo glavnega poudarka dobičku, zato se je bilo mogoče brez večjih težav z njimi dogovoriti za letošnji dvig plač. Prav tako večino dobička pustijo v podjetju za prihodnje investicije, saj jih najbolj motivira rast podjetja, in z rezultati so zadovoljni."

Zelo ste naklonjeni trajnostnemu razvoju družbe. Kako boste to udejanjali v primeru Spara Slovenija?

"Meni je trajnostni razvoj pomemben, ne nazadnje sem po diplomi iz podjetništva opravljal doktorski študij iz varstva okolja, kjer mi manjka le še doktorska disertacija. Pomembno je, da velika podjetja prevzamejo odgovornost za vpliv na družbo in okolje. Imamo vpliv na okolje, kar se tiče ogljičnega odtisa nas samih, ki je relativno majhen, potem vpliv na ogljični odtis, ki ga povzročajo kupci, in ta je kar velik, saj imamo veliko kupcev, ter vpliv na javno zdravje že ob tem, kakšne izdelke razvijamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, kjer so pobude za čim manj soli, sladkorja in maščob v živilih, počasi ukinjamo palmovo olje. Kot trgovci skušamo narediti čim manjši ogljični odtis, saj 83 odstotkov odpadkov zbiramo ločeno, gradimo zeleno, kajti naši objekti so do okolja prijazni in z rabo energije varčni, osrednje skladišče bomo ob prenovi in širitvi po vsej verjetnosti prekrili s fotovoltaiko. Največji vpliv kot trgovec pa imamo, da kupcem omogočimo, da ravnajo okolju prijazno - recimo pri zbiranju povratne embalaže, česar diskontni trgovci nimajo, mi pa smo lani zbrali 3,5 milijona steklenic, na prodaj imamo vrečke za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo. Dober je projekt avtomatov za čistila, ki so naravna, kupec pa jih natoči v svojo embalažo. Z lastno embalažo lahko pri nas prideš na delikateso, v Ljubljani imamo pilotni projekt 50 izdelkov, ki so v rinfuzi in si jih stehtaš po potrebi v papirnati vrečki, ki jo lahko prineseš s sabo."