(INTERVJU) Dr. Ivan Godler: "Japonci so pred olimpijskimi igrami razdeljeni, a igre bodo"

Tomaž Ranc
12.06.2021 06:00
O olimpijskih igrah, epidemiji in njegovi robotiki za Večer iz Japonske govori profesor Ivan Godler. Med drugim je Sloveniji pomagal tudi pri projektu Yaskawe in v japonščino prevajal - Cankarja. V Tokiu pa smo poiskali študentko Nino Habjan.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dr. Ivan Godler: "Vidimo že avtomobile, delovne stroje in traktorje brez upravljalcev, tako da se robotika vedno bolj širi v naš vsakdan." 
Tit Košir

Dr. Ivan Godler iz Dola pri Ljubljani živi v deželi vzhajajočega sonca skoraj 33 let. Ko je študiral na strojni fakulteti v Ljubljani, je šel na tečaj japonščine, ki jo je učiteljica učila za hobi. Tam je izvedel, da obstaja štipendija japonske vlade za Jugoslavijo, se leta 1988 prijavil, jo dobil in jeseni odšel. Na Japonskem je končal magisterij in doktoriral, že pred odhodom je sodeloval z Institutom Jožef Stefan pri projektu vgradnje zaznavanja navora v zobniškem prenosniku, primernem za robotiko. Zdaj živi in dela na otoku Kjušu. Z ženo, Japonko, imata zdaj že odrasla sina Luko in hčer Emo. V Sloveniji je bil nazadnje leta 2019.

Kakšno je ozračje na Japonskem ob bližajočih se olimpijskih igrah, ki se pričnejo julija?

"Vlada pravi, da igre bodo, predvideva pa se, da bo večina tekmovanj brez gledalcev, še posebno iz tujine se ne pričakuje obiskovalcev. Tudi javno gledanje (public viewineg) ne bo organizirano, priporoča se gledanje prireditev po televiziji. Šigeru Omi, ki vodi ekipo svetovalcev vlade ob epidemiji, je izjavil, da v stanju, kot je, olimpijade praviloma ne bi smelo biti, če olimpijada bo, pa je dolžnost odgovornih, da poskrbijo za varnost udeležencev in državljanov. Javno mnenje o igrah je nekoliko različno, vendar v državi na splošno ni slišati posebej novic o zbiranju podpisov ali demonstracijah. Pričakuje se, da igre bodo in da bodo organizirane tako, da ne bo posebnega vpliva na potek življenja."

Glede na vaše poznavanje družbe, kako se bodo igre obnesle? Kako je kaj pregovorno natančna država pripravljena in varna, bržkone je vse precizirano?

"Japonska družba je znana po tem, da so pravila pripravljena vnaprej in se jih potem vsi držijo. Izjeme niso predvidene in se tudi ne odobravajo. Torej se predvideva, da bodo olimpijske igre izvedene po urniku, kakršen je pripravljen vnaprej. Navodila, urniki, pravilniki, vse bo pripravljeno, kot je treba. Tekmovalci z vsega sveta so cepljeni ali pa še bodo, če niso. Pfizer je brezplačno ponudil cepivo, med tekmovanjem bodo testirani vsak dan, prosto gibanje tekmovalcev bo prepovedano, omejeni bodo samo na tekmovanje in prenočišča, tako da bo minimalen stik med tekmovalci in populacijo. Trenutno je na pripravah ženska ekipa softballa iz Avstralije."

Videli smo tudi proteste. So bili glasni, vplivni ali le glas vpijočega v puščavi?

"V državi ni posebej poročanja ali debatiranja o biti za olimpijske igre ali proti njim. Precejšnje število prostovoljcev, po poročanju The Japan Times 10 tisoč od 80 tisočih, je odpovedalo sodelovanje predvsem, ker so dali prednost osebni ali družinski varnosti, in ne toliko zaradi nasprotovanja igram. (The Japan Times je še poročal, da jih je 1000 odpovedalo sodelovanje iz drugih razlogov, in sicer potem ko je Joširo Mori, bivši predsednik organizacijskega komiteja OI in nekdanji japonski premier, dejal, da ženske preveč govorijo na sestankih; op. a.)"

Lahko kaki morebitni zapleti premešajo karte na domači notranjepolitični sceni?

"Za letos so predvidene parlamentarne volitve in zaradi epidemije in premika olimpijskih iger še ni prišlo do razpusta parlamenta. Pričakuje se, da bodo volitve kmalu po olimpijadi, zato se tudi predvideva, da se bo vlada še posebno zavzela za to, da bo olimpijada uspešno zaključena, ker vsaka napaka lahko negativno vpliva na število glasov pri volitvah."

Kakšen je koronarežim na Japonskem?

"Tukaj smo v četrtem valu, ki se po malem ublažuje. V tretjem valu je bilo največ obolelih v Tokiu, v četrtem valu pa v Osaki. Trenutno se bolezen širi na Okinavi in Hokaidu, drugje se pa počasi umirja. Strogih lockdown ukrepov sicer ni bilo, je bilo pa v maju oznanjeno izredno stanje v desetih prefekturah - Tokio, Kjoto, Osaka, Hjogo, Aiči, Fukuoka, Hokaido, Okajama, Hirošima in Okinava -, in konec maja je bilo izredno stanje podaljšano do 20. junija. Posebno stanje pomeni, da so restavracije zaprte po 20. uri, točenje alkohola je dovoljeno tudi samo do 20. ure, večina večjih prireditev je odpovedana, športne prireditve so brez gledalcev, predavanja na fakultetah so po internetu, gibanje posameznikov sicer ni omejeno, je pa odsvetovano, če ni nujno. Delo od doma se priporoča s ciljem nad 30 odstotkov."

Precepljenost v 126-milijonski državi je nizka.

"Cepljenje se je tukaj začelo precej pozno, 14. aprila so začeli cepiti starejše. Splošna populacija pride na vrsto šele jeseni. Trenutno je okrog dvanajst milijonov cepljenih enkrat in okrog štiri milijone dvakrat."

Zakaj je v tako natančni državi precepljenih tako malo ljudi? Proticepilske kampanje?

"Ne zaradi proticepilskih kampanj, ampak zato, ker so začeli pozno. Priprave so bile kot vedno temeljite. Najprej odobritev cepiva, potem naročilo in nakup, logistika, kdo in kako bo prevažal na mesta cepljenja, kje bodo mesta cepljenja za katere prebivalce, vrstni red itd.

Aprila so začeli s starejšimi ljudmi, zdaj cepijo skoraj milijon ljudi na dan, za dvakratno cepljenje je to 250 dni (250 milijonov cepljenj po milijon na dan), kar je okrog osem mesecev. Teoretično bi po načrtu do konca leta lahko bili vsi cepljeni dvakrat. Otrokom do dvanajstega leta cepljenja ne priporočajo, tako da je za cepiti še manj ljudi. Nekako tako je tudi bil zastavljen načrt.

Pozno so verjetno začeli tudi zato, ker število obolelih v celotni državi tudi ni tako kritično. Na nekaterih področjih in mestih so številke hitro poskočile, v celoti pa je do sedaj obolelih samo 767.906 ljudi, kar je 0,6 odstotka populacije. Če želite, lahko naredite primerjavo s Slovenijo: v 60-krat večji državi samo okrog trikrat toliko obolelih. Tudi število mrtvih je v približno enakem razmerju. Naravne nesreče so tukaj skoraj vsakoleten pojav in odziv na epidemijo ni nobena izjema. "

Kakšna je drža politične opozicije do organizacije iger? Je morda pričakovati spremembo oblasti po volitvah? In kako na to, da je Japonska pozna pri cepljenju, gledata javnost in opozicija?

"V zvezi z olimpijado opozicija kritizira vlado, da ni sposobna jasno razložiti, zakaj olimpijske igre bodo, in to je v glavnem vse, kar se trenutno očita vladi. Sedanja opozicija je prišla v vlado od 2009. do 2011. ravno pred cunamijem v Fukušimi in je kar hitro izgubila oblast, na katero je prišla zaradi korupcije v Liberalno demokratski stranki. Lahko bi se obdržala dlje, pa se ni preveč dobro izkazala ob reševanju Fukušime, zato so spet hitro prišli nazaj liberalni demokrati, ki so od leta 1947 okrog 90 odstotkov časa v vladi. Tudi zdaj, ko je spet kriza, ljudje bolj malo računajo na to, da bi opozicija lahko karkoli spremenila, večinoma pričakujejo rezultate od dobro utečenih organizacij, tako da velikih in hitrih sprememb ni pričakovati. Ministrski predsedniki se sicer menjavajo bolj ali manj pogosto, vendar pa ustroj države ostaja večinoma nespremenjen. Državni uslužbenci se ne menjajo kljub spremembi politične strukture, tudi ob spremembi ministrov večina uslužbencev v posameznih resorjih ostaja ista.

Vlada je ob epidemiji hitro in aktivno priskočila na pomoč s finančno podporo restavracijam, podjetjem, organizacijam, ki jim je upadla prodaja, in tudi posameznikom. Finančna pomoč je še vedno na voljo na državni in lokalni ravni. Ni slišati posebne kritike vlade glede odziva na epidemijo, vključno z izvajanjem cepljenja. Naravne katastrofe so na Japonskem pogoste in se vedno pričakuje ustrezen odziv, tako da ni nikdar posebne panike ali skakanja preko vrste. Ko so ukrepi uvedeni, ni skrbi, da bi bil kdo pozabljen ali izpuščen s seznama."

Ukvarjali ste se z robotiko. Kateri predmet trenutno predavate na otoku Kjušu, koliko študentov imate?

"Dvanajst let sem bil profesor na fakulteti Kitakjušu, zdaj pa pet let samo še honorarno predavam predmet meritve in senzorika okrog 40 študentom tretjega letnika."

Lotili ste se celo projekta z robotskim nogometom (s ciljem, da robot premaga svetovnega prvaka v nogometu do 2050.). Še imate ligo? Kakšne so najbolj drzne napovedi razvoja robotike? Vam že prelopata vrt?

"Projekt Robocup še obstaja. Nivo se vsako leto dviga. Do leta 2050 je še nekaj manj kot 30 let, tako da lahko pričakujemo dosežek cilja. Z ekipo študentov, ki se menjajo skoraj vsako leto, je bilo vedno težje tekmovati. Tudi financiranje s fakultete je postajalo vedno težje, tako da naša ekipa zdaj ni več aktivna. Prednost imajo raziskovalni inštituti in organizacije, kjer lahko organizirajo bolj ali manj stalno ekipo in stabilno financiranje.

Poleg robotskega nogometa sta v projekt Robocup vključeni tudi liga za reševanje in liga za pomoč v stanovanju. Uporaba robotov ob naravnih nesrečah in za pomoč invalidom so teme, pri katerih se pričakujejo rezultati. Ob cunamiju v Fukušimi se je žal izkazalo, da roboti še niso ustrezni za poseg v reaktorsko posodo. Po drugi strani pa vidimo avtomobile brez voznikov, delovne stroje na gradbiščih in traktorje na poljih brez upravljavcev, tako da lahko rečemo, da se robotika vedno bolj širi v naš vsakdan. Meni osebno robot samo občasno posesa stanovanje."

V slovenski jezik ste prevedli Cankarja, tudi vaš stric je bil slovit prevajalec, Janko Moder ... Še kaj prevajate?

"S kolegico Sasaki sva prevedla Hlapca Jerneja in Hišo Marije Pomočnice. V zadnjem času sem prevajal predvsem strokovno dokumentacijo, največ za Yaskavo, kjer so me poklicali na pomoč ob izgradnji tovarne robotov v Kočevju. Letos je 30-letnica samostojnosti Slovenije in bi bilo lepo kaj izdati, a sem prepozno opazil to obletnico. Mogoče ob kakšni drugi priložnosti."

Nina Habjan, študentka v Tokiu: "Ker je precepljenost japonske populacije še vedno izredno nizka, jih skrbi, da bodo bolnišnice prenapolnjene." 
Osebni arhiv
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta