(INTERVJU) Dr. Miran Lavrič: "Odprlo se je okno za močno socialno državo"

Gospod profesor, ste v času koronavirusne karantene bolj popustljivi ali bolj zaguljeni do študentov, če se pošalim? Kako teče delo?
"Pouk na daljavo teče presenetljivo dobro in ta vtis delijo tudi drugi predstojniki in predstojnice oddelkov na naši fakulteti. Presenetilo me je, da je zdaj obisk predavanj bistveno večji. Ker ves čas tudi sproti preverjam znanje, lahko tudi rečem, da študenti zelo resno delajo. Mislim, da se tako profesorji kot študenti zavedamo resnosti situacije in se posledično bolj trudimo. Seveda se porajajo tudi napake, nesporazumi in napetosti, ampak za zdaj po mojih izkušnjah izrazito prevladujeta kooperativnost in odgovornost. Stopili smo skupaj."
Kaj situacija razkriva o izobraževalnem sistemu? Kje najbolj poka?
"Logično je, da so največje težave na ravni osnovnih šol, kjer so otroci manj motivirani in sposobni za samostojno učenje. Veliko je torej na starših in sedanje stanje gotovo še povečuje vpliv družbenoekonomskega položaja staršev na šolsko uspešnost otrok, ki je v Sloveniji že tako zelo močan. Ti vplivi so zdaj ojačani tudi z različno dostopnostjo računalniške opreme, ki je prav tako slojno pogojena."

Reakcija na covid je izrazito kolektivna

Kaj pa se v tem času razodeva o družbi, zdravstvu, gospodarstvu, politiki in kako to ljudje izkoriščajo za samorefleksijo, rešitve?
"Veseli me predvsem to, da je bila prva reakcija v večini držav, tudi v Sloveniji, izrazito kolektivna. Glede na to, kako malo je bilo o virusu znanega, so se vlade po večini odzvale hitro in odločno, ljudje pa so v veliki večini ukrepe sprejeli in spoštovali. Pokazalo se je, da se lahko z nekaterimi izzivi učinkovito soočimo le kot družba. Gotovo bodo šle v zgodovino besede britanskega premiera, ki je v nagovoru državljanom povedal, da nas je korona gotovo naučila vsaj ene stvari: da družba v resnici obstaja. S to izjavo je brez dvoma meril na slovito izjavo Margaret Thatcher, ki je leta 1987 izjavila, da družba v resnici ne obstaja, da obstajajo le posamezniki. Ta izjava je postala nekakšen simbol neoliberalne politike, ki je v Evropi in širše po svetu prevladovala vse do danes in je temeljila na prepuščanju ekonomije logiki trga in s tem povezanim slabljenjem moči države. Družboslovci se pretežno strinjamo, da je ta logika privedla do stopnjevanja neugodnih učinkov za delavstvo in srednji razred, hkrati pa je izrazito povečala družbene neenakosti in pritiske na naravno okolje. Johnsonove besede bi lahko prišle v zgodovino kot simbol obrata od neoliberalne paradigme k bolj humano in socialno naravnani politiki."

Odprti za nove dokaze in različna mnenja

Ko je več tujih strokovnjakov z medicinsko, znanstveno kariero, med njimi dr. Ioannidis, dr. Lass, dr. Wodarg, oporekalo uradnim razlagam in definiciji nevarnosti koronavirusa, so enega menda na hitro suspendirali, sicer pa veljajo za heretike, zagovornike teorij zarot. Vi kdaj podvomite o uradnih, središčnih interpretacijah in smiselnosti varnostnih ukrepov?
"Seveda podvomim in mislim, da bi bilo dobro, da bi podvomil vsakdo. Treba je strogo ločiti nelojalnost pri spoštovanju ukrepov od ohranjanja zdrave pameti. Ukrepe podpiram in spoštujem. Ne sprejemam pa logike ignoriranja stroke ali poskusov utišanja in diskreditiranja vrhunskih strokovnjakov, ki argumentirano povedo svoje mnenje. Omenjeni strokovnjaki predvsem opozarjajo na nejasnosti glede dolgoročnih učinkov ustavljanja javnega življenja. Prepričan sem, da moramo ob upoštevanju ukrepov ostati odprti za nove dokaze in različna strokovna mnenja. Vse bolj jasno je, da na širjenje in učinke virusa pomembno vplivajo dejavniki, kot so gostota prebivalstva, starostna struktura in splošno zdravstveno stanje prebivalstva, načini gospodinjskega sobivanja in druženja prebivalstva, onesnaženost zraka, po eni zadnjih študij pa tudi precepljenost s cepivom proti tuberkulozi. Verjamem, da je Slovenija pri soočanju s pandemijo sorazmerno uspešna predvsem zaradi uvedenih ukrepov. Prepričan pa sem tudi, da ne samo zaradi njih."

V kateri točki je Maribor zelo ranljiv

Odločilni trenutki bodo šele prišli, ko se bo začela vzpostavljati normalnost. V kakšen svet gremo?
"Nekateri vplivni sociologi so že pred pandemijo dokazovali, da je svet v točki razcepa. Osnovna ideja je ta, da imamo posamezniki bolj malo vpliva na sistem, kadar je ta stabilen. Kadar ni, imajo dejanja slehernikov bistveno večji in daljnosežnejši vpliv. Vplivajo namreč na to, v katero smer se bo sistem nagnil, v kateri točki se bo vzpostavilo novo ravnovesje. Iz različnih razlogov je obstoječi svetovni sistem izrazito kaotičen in nestabilen, kar zaradi globaliziranosti sveta povzroča enako nestabilnost tudi na ravni nacionalnih držav. Ključno vprašanje je, ali se bo pri izhodu iz pandemije sistem nagnil v smeri digitalno podkrepljenih totalitarizmov ali pa v smeri izrazito demokratičnega sistema z visoko stopnjo avtonomije posameznika. Izid pa je negotov in bo verjetno v različnih delih sveta različen."
Ampak to bodo verjetno odločitve politike, kapitala in ne družbe ali kolektivnega projekta?
"Običajno družbeno kolesje dejansko določajo predvsem interesi in razmerja moči. V razmerah nestabilnosti sistema in velikih šokov pa lahko igra ključno vlogo tudi kolektivno delovanje posameznikov. Mislim, da živimo v času, ko je to okno zelo odprto. Tudi v Sloveniji."
Kaj se bo v organizaciji družbe, vsakdanjem življenju nadaljevalo in ni dobro, da bi se, in kaj se ne bo nadaljevalo, pa bi bilo dobro, da bi se?
"Predvsem mislim, da se je odprlo okno priložnosti za prelom z neoliberalno logiko in za nadomeščanje te logike z logiko močne socialne države in bolj strukturirane svetovne ureditve. Država mora biti močna zato, da zagotavlja skupno blaginjo in dostojno življenje vseh državljanov ob hkratnem zagotavljanju okoljske vzdržnosti. K slednjemu jo lahko zavezuje vpetost v globalni institucionalni red. Pri tem k blaginji državljanov prištevam vse človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do zasebnosti. Zelo podpiram uporabo novih tehnologij za boljšo organizacijo družbenega življenja in v tem času se njihova uporaba skokovito povečuje. Tako kot vsaka nova tehnologija pa se tudi ta lahko uporabi za doseganje dobrih ali slabih učinkov. Upam, da krize ne bodo izkoristile avtoritarno naravnane politične sile za akumulacijo nadzora in družbene moči. Močan demokratični nadzor nad državno uporabo digitalnih tehnologij je v tem smislu odločilnega pomena."
Temnih karakterjev najbrž ne bo odplaknilo ali bodo vendarle pošteni, pametni in iskreni začeli bolj prosperirati?
"To bo odvisno od tega, kam se bo družbeni sistem nagnil, kje bo našel novo ravnovesje. Če gremo po poti krepitve demokratičnih institucij in zaupanja v njih, bo gotovo bolje za poštene, pametne in iskrene."
Kakšen modus vivendi bi lahko razvijal Maribor, mesto neizpolnjenih pričakovanj z veliko politične, športne, kulturne energije, vendar z malo zrelosti, kot ste ugotavljali v svoji raziskavi?
"Ostajam pri ocenah iz knjige, ki sva jo napisala s kolegom Natererjem. Maribor ima velike neizkoriščene potenciale in je tudi na dobri poti, da jih bo bolje udejanjal. Seveda meščanom ne manjka dobrih razlogov za kritike in nezadovoljstvo. Ampak generalno sem optimističen. Priložnosti vidim predvsem v razvoju visokotehnološke industrije in računalništva, turizma, kulture, izobraževanja, malega podjetništva in še kje."
Kaj pa če mislite realno, prizemljeno, v kakšno novo realnost bo šel Maribor?
"To je zelo odvisno od tega, kam bo šla Slovenija, kar pa je spet tesno povezano s prihajajočimi spremembami v EU in širše. Vsekakor nas v naslednjih letih čakajo boleče gospodarsko okrevanje in spremljajoče socialne stiske. V tej točki je Maribor zelo ranljiv. Veliko lažje bo, če bo šla Slovenija po poti krepitve socialne države. Tehnično in ekonomsko za to ne vidim ovir. Gre za vprašanje politične volje."