(INTERVJU) Dušan Merc: Krivično je ljudi obtoževati, da ne berejo

Po predčasnem odstopu dveh predsednikov Društva slovenskih pisateljev, Iva Svetine in Aksinje Kermauner, smo si lahko mislili, da mora biti nekaj hudo narobe in da bo strašna resnica zdaj zdaj prišla na dan. Vi pravite, da ni nič tako tragičnega?
"Dogodkov ne bi dramatiziral. Nič tako zelo posebnega. Vem, da so krize povsod in da so del vsakega sistema. Naivno si je predstavljati idilično podobo. Društvo se ne bo sesulo, društvo bo preživelo, društvo ima svoj smisel. Razumem, zakaj sta odstopila oba predsednika. Utrujena sta bila, čemur pa se sploh ne čudim. No, društvena blagajna je res prazna, ima celo luknjo …"
Ena od teorij je bila, da bi nekdo rad pisatelje razglasil za opravilno nesposobne tako rekoč in se polastil prestižnih nepremičnin, ki so v lasti društva.
"Morda. To več ni pomembno. Za počitniško hiško na Bledu so bile takšne tendence. Verjetno obstajajo za vso lastnino društva. Ljudje, ki bi si odtrgali svoj kos tujega, so povsod. In čakajo, seveda. Vendar ne znotraj društva, nobeden od članov društva, verjetno, ni sodeloval pri tem. Na oglasni deski na upravni enoti v Radovljici je nekdo obesil v imenu društva oglas, da se enota, ki jo imamo na Bledu, prodaja. To je bilo precej naivno pa tudi simptomatično."
Finančne težave društva pridejo precej prav zagovornikom teze o neracionalnosti, da ne rečem parazitiranju umetnikov.
"Nekateri umetniki znajo zelo dobro gospodariti ... O tem sem tudi prepričan. Za ogromno večino pa velja: če si se odločil za to, da boš besedni umetnik, ne moreš pričakovati, da boš obogatel. Ali pa si naiven in misliš, da boš napisal kakšnega Harryja Potterja. Če ga nisi sposoben napisati, pač ne moreš živeti od literature. Nekateri mogoče že, jaz pa ne."
Že samo to, da društvo razpolaga z nepremičninami na elitnih lokacijah – center Ljubljane, Bled in Beli križ – govori o tem, da to ni društvo kot vsako drugo.
"Nihče v drugih društvih si ne more niti predstavljati, da lahko ima društvo kaj takšnega. Po svetu so seveda še mnogo bogatejša društva, vsaj nekatera. Seveda so z lastnino vedno problemi. Če ničesar nimaš, so problemi še hujši. Za lastnino je pač treba skrbeti. Tukaj res ni bilo videti posebne skrbnosti. Zdaj pa je treba gospodariti drugače. Prejšnji politični sistem se je zelo natančno zavedal pomena društva in v zadnjih odzvenih tedanjega političnega sistema je društvo res odigralo izjemno vlogo. Društvo je imelo moč in jo uporabilo v pravem trenutku. Politični veljaki prejšnjega sistema so s tem, da so društvu omogočili vse to, na tihem, neopazno skrbeli za slovensko besedo in za bistveno v naši naciji. Imeli so tudi pisateljske zaveznike, seveda. Potrebovali so jih. Tudi to moramo priznati, tako je bilo. Današnji veljaki živijo v slepilu samozadostnosti. Kultura je, vsaj mnogi umetniki so prepričani, zato sestradan in shiran pes na kratki verigi, zaničevan in pretepen."