Eva Černigoj, članica delovne skupine za mednarodne okoljske zadeve pri Svetu EU (WPIEI) in članica slovenske delegacije na podnebni konferenci Združenih narodov COP25, meni, da so otoške in najmanj razvite države upravičeno razočarane nad procesom v Madridu, ki ni dostavil nujnih dogovorov.
Je Evropski zeleni dogovor dosegel enega od namenov, torej dal pospešek pogajanjem?
"Evropski zeleni dogovor, ki ga je sprejela Evropska komisija prejšnji teden, je kažipot, kako vključiti mehanizme za boj proti podnebnim spremembam v vse svoje nacionalne in evropske politike. Dokazuje resnost EU pri doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050 in je dokaz za prehod od besed k dejanjem. Želim si, da bi poleg držav članic EU urgentnost ukrepanja pri podnebni krizi prepoznale tudi druge države sveta in jim s svojimi plani vsaj sledile. Dogajanje na evropski ravni pa ni bistveno vplivalo na (ne)uspeh pogajanj na COP25. Če kaj, je dokazalo trdnost stališč EU za varovanje okoljske celovitosti, načelo transparentnosti in človekovih pravic. Torej stališč, ki so bila med pogajanji problematična za nekatere druge države."
Kako ocenjujete pogajanja o tako imenovanem členu šest podnebnega dogovora? Slišati je kritike, da le trgovanje ne bo dovolj za ustrezno zmanjšanje emisij ...
"Pogajanja so bila izjemno zahtevna in tudi fizično naporna. Člen šest je zelo tehničen po svoji naravi in le majhen košček v mozaiku načinov boja proti podnebni krizi. A kljub temu se izkazuje za ključnega pri pripravi knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma, ki jo potrebujemo najkasneje prihodnje leto. Hudič je vedno v detajlih. Seveda je res, da samo trgovanje ne bo dovolj za ustrezno zmanjšanje emisij. Tržni in netržni načini sodelovanja med državami, predvideni v členu šest, predstavljajo le pomoč za cenovno učinkovito zmanjšanje emisij, poleg tega pa bodo s svojimi finančnimi prispevki pomagali tudi državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe."
