Srečko Klapš
Z Gorazdom Bendetom smo se pogovarjali v njegovi pisarni na Cesti k Tamu, v prostorih nekdanjega Tama, v katerem je začel svojo pot. Po njegovem stečaju je vodil družbo MPP Gonila, kasneje je bil prvi direktor Cimosa Tam Ai, hkrati pa se je pričelo tudi z njegovo pomočjo formiranje cone Tezno, katere upravljanje vodi že šestnajsto leto. Danes v njej deluje okoli dvesto podjetij z nad tri tisoč zaposlenimi. Na pogorišču Tama imajo tovarne nemški, italijanski in kitajski kapital, življenjsko energijo pa mu dajejo številna domača mala in srednja podjetja. Tudi prvi pogovori o prihodu Magne v Slovenijo so omenjali cono Tezno, a je bila ta premajhna za njihove gabarite. Bendetu danes ni žal, da avstrijsko-kanadske multinacionalke ni na njegovem dvorišču, saj se ji nameravajo s širitvijo cone na zahod približati, je dejal hudomušno, ko je še vedno z elanom na steni prestavljal parcele kot na šahovnici.
Kakšne rane pušča ta, upajmo, iztekajoča se kriza zaradi koronavirusa?
"Gotovo je pomenil koronavirus krizo pri skrbi za zdravje ljudi in v zdravstvenem sistemu, za gospodarstvo pa bi rekel, da prihaja do ključnih sprememb, ki so se že nakazovale prej. Kriza ima namreč začetek in konec, ta sprememba pa bo trajala do nove pomembnejše prelomnice. Lahko bi rekel, da gre za klofuto narave procesu globalizacije in vsiljeni logiki potrošništva. Tako kot po 11. septembru 2001 v ZDA in po letu 2008, ko se je začela kriza s propadom banke Lehman Brothers, tako se bo tudi po koronavirusu spremenilo naše obnašanje. Denimo socialna distanca je imela pravzaprav nasproten učinek, saj nas je bolj povezala. Tudi v podjetjih smo zajeli sapo in dokončno ugotovili, da prihodnosti in napredka ne moremo graditi le na večjih proizvedenih količinah. V vsakem poslovnem načrtu za prihodnje leto je bila doslej največkrat zapisana beseda rast. Tako kot na osebni ravni prihaja tudi v podjetjih do redefinicije vrednot. Za drugačne rezultate bo treba drugače delati. Le v nekaj mesecih smo preizkusili različne fleksibilne načine organizacije dela. Ob tem lahko podjetja prihranijo nekaj stroškov in jih namenijo za kadre in razvoj. Po drugi strani pa se je pokazalo, da so v večini primerov ljudje bolj fleksibilni, da ne rečem svobodni, in tudi, kar je cilj, bolj učinkoviti."
"To državo smo razparcelirali na 212 občin in ponekod zaredili prevelike krape v premajhnih mlakah"
Od 1 do 5
Vaš hobi je smučanje in tudi iz cone Tezno se vidi lepo Pohorje, ki žal životari.
"Za rekreacijo mi žal zmanjkuje časa, enkrat tedensko telovadba, za smučanje pa čas kar zbeži. Pohorje deli enako zgodbo pomanjkanja želje po povezovanju. Vsak se drži zase, upravljavec žičnic, gostinci, koče, hotelirji in občine, na katere gravitira. Vsak zase ne bo preživel, čeprav kemija napreduje in je mogoče sneg izdelovati tudi pri višjih stopinjah. Pohorje bi moralo biti v pogonu dvanajst mesecev. Ni nam treba gledati čez mejo, poglejte uspešni primer Rogle, kjer so kovači iz Uniorja povezali zimski in termalni turizem ter ga raztegnili čez vse leto."
Ste tudi angažirani v rotarijanstvu. Kaj vam to pomeni?
"Ne samo zato, ker se nas nihče ne bo spomnil po tem, kaj smo naredili zase, ampak kar smo naredili za druge, temveč iz preproste želje. V skupini ljudi različnih znanj, starosti, kjer nas veže prijateljevanje, sproščeno, dobrovoljno druženje ob skupnih akcijah za pomoč praviloma mlajši, šoloobvezni mladini, ti zapolni še en kotiček srca in odgovornosti za solidarnost. Ker ti je dano ali ker si si ustvaril, da lahko. In moraš."
Tudi v opero radi zahajate, in ne zato, ker "morate".
"Mislite, da zato, ker moja boljša polovica poje v operi. (Smeh.) Kako nam manjka duhovne hrane, smo spoznali ob novem koronavirusu, ko je tudi za odrskimi deskami za dalj časa padel zastor. In komaj čakamo, da se dvigne. Opera in balet raztegujeta pomen mesta."
Ste gurman, slišimo.
"Suhljat nisem, pa tudi okrogle postave si nisem pridobil samo z makaroni, čeprav jih obožujem. Žal je pri meni od vseh obrokov še najbolj zdrav zajtrk. Za malico in kosilo prevečkrat zmanjka časa, zato je moj pravi obrok večerja, zadnji pa tam okoli polnoči."
Do takrat si krajšate čas tudi z branjem.
"Tudi po polnoči. Na nočni omarici imam vedno več zadev. Za sprostitev sedaj po obrokih berem domača dela: Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič, bolj resno 95 tez, knjigo patra Karla Geržana, imam pa še v delu Luciferko Svetlane Makarovič."
"Menim, da še zmeraj nismo dosegli dna. Tudi zato je bila pomoč v obliki bonbončkov všečna, vendar ne najbolj smiselna"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
