(INTERVJU) Helena Cvikl: "Inovativnost in kakovost bosta po krizi nujni"

Slovenski turizem najbrž še nikoli ni bil na tako veliki preizkušnji, prelomnici kot v času ob izteku pandemije koronavirusa. Kje smo?
"Epidemija koronavirusa res predstavlja veliko preizkušnjo za slovenski turizem, primerljivo s tisto ob osamosvojitvi Slovenije, ko smo nenadoma izgubili vse trge, sledilo pa je dolgoletno okrevanje. Razlika med obema krizama je, da se sedaj z epidemijo, ki predstavlja enega večjih gospodarskih, finančnih in družbenih šokov 21. stoletja, sooča cel svet. Najnovejše ocene Svetovne turistične organizacije navajajo, da bi se zaradi vpliva novega koronavirusa mednarodni turizem v letu 2020 lahko zmanjšal za 60 do 80 odstotkov. Ogroženih je na milijone delovnih mest!"

Lahko v to temo pripeljeva vsaj malo luči?

"Čeprav se turizem s tako hudo krizo še ni spopadel, se je treba zavedati, da se bo turizem začel postopno odpirati, vrnilo se bo tudi povpraševanje, vendar bo okrevanje postopno, želela bi se izogniti besedi dolgotrajno."

Reševalna akcija teče?

"Država je s hitrim sprejetjem prvega in drugega mega protikoronskega paketa naredila veliko. To je dejstvo, ki se ga sedaj, v želji po več, pogosto spregleda. Država krije vse stroške zaposlenih na čakanju. Tudi bolniške odsotnosti in socialne prispevke za delavce, ki delajo, plača država. Zagotovljena so likvidnostna sredstva preko SID banke. To je bilo najnujnejše, da smo ohranili podjetja in glavnino zaposlenih. A hkrati se dobro zavedamo, da to za turizem, ki je specifična, delovno intenzivna panoga, v veliki meri odvisna od tujih turistov, ni dovolj. In ne odvračamo pogleda od tega dejstva, temveč aktivno delamo v smeri zagotavljanja dodatnih rešitev. Vse moči trenutno usmerjamo v to, da na medresorskem in vladnem parketu turizem argumentirano predstavimo kot panogo, v kateri bo škoda med najvišjimi. To bo imelo tudi vpliv na celoten BDP države, saj ne gre pozabiti, da turizem v ta naš skupni žakelj posredno prispeva deset odstotkov."

Kje se torej premika?

"V pripravi so ukrepi za tretji protikoronski paket, v katerem bo tudi turizem našel svoje mesto. Ker bo oživljanja turizma postopno, želimo podjetjem v turizmu zagotoviti ohranitev ključnih ukrepov iz prvega paketa – govorim o možnostih čakanja na delo in plačila prispevkov za delavce, ki delajo – še štiri mesece po preteku epidemije. Uvesti želimo tudi ukrep skrajšanega delovnega časa, ko je delavec del časa lahko na delu, del pa na čakanju, zagotoviti dodatne vire likvidnostnih sredstev in nepovratnih evropskih sredstev za vsaj delno kritje izpada prihodkov v dejavnosti. Skupaj s panožnimi združenji in zbornicami ter v sodelovanju z zdravstveno stroko smo pripravili tudi načrt odpiranja gostinstva in turizma in koronastandarde za delovanje turističnega gospodarstva v času epidemije."

Kak nepoboljšljivi optimist reče, da vsaka kriza prinese tudi kakšno priložnost.

"Okoliščine, v katerih delujemo, za nikogar niso enostavne, a veliko lažje in bolje jih bomo prebrodili, če združimo moči in energijo usmerimo v konstruktivno reševanje težav. Ne nazadnje imamo sedaj na voljo čas, ki nam ga je vedno primanjkovalo, da turistične produkte oplemenitimo z inovativnostjo, dvignemo kakovost storitev, skrbi za goste dodamo osebni pristop, izboljšamo svojo digitalno prisotnost, uvedemo programe lojalnosti. Roko na srce, za veliko turističnih produktov bi si že v času pred krizo želeli višje kakovosti in inovativnosti, sedaj bo to nujno za pritegnitev gostov."

Na polno so udarec pandemije in ukrepov začutile turistične agencije. Ali je predvidena tudi pomoč turističnim agencijam v obliki nepovratnih sredstev? Bi bilo primerno za pomoč pridobiti evropska sredstva, če jih že sama Slovenija ne najde ali nima?

"Zagotovo so bile turistične agencije tiste, ki so med prvimi začutile udarec, predvsem zaradi velike grožnje, da bodo morale vračati sredstva za že vplačana potovanja, ki niso bila realizirana, kar bi lahko ogrozilo njihovo delovanje. To je bilo obdobje, ko smo vsi, vključeni v reševanje te problematike, intenzivno zavihali rokave in tako v drugi protikoronski paket vključili tako imenovane vrednotnice. Te organizatorjem potovanj in turističnim agencijam omogočajo odlog vračanja vplačil potnikom za nerealizirana potovanja, kupcem pa možnost, da v 24 mesecih od izdaje vrednotnico unovčijo. Če je ne izberejo v roku, prejmejo vračilo sredstev. Poleg tega turistične agencije lahko koristijo vse ukrepe države iz prvega in drugega protikoronskega paketa. Evropskih sredstev za turizem ni na voljo toliko, da bi lahko z njimi ublažili vse posledice epidemije. To je dejstvo, za katerega je bolje, da ga predstavimo čim prej. Tista, ki so, bodo namenjena najbolj prizadetim v panogi, v prvi vrsti gostinskim in nastanitvenim obratom, ki predstavljajo temelj naše turistične ponudbe. Če bodo na voljo dodatna sredstva, bomo razmišljali tudi o incoming turističnih agencijah in dodatni turistični ponudbi. A trenutna realna slika je takšna, da jih ni."