(INTERVJU) Jernej Vrtovec: Z imenovanji nimam nič. Pri Elektro Maribor in Elektro Ljubljana je šlo za krivdno razrešitev direktorjev

V Sloveniji v teh dneh dvigujejo prah kadrovske spremembe v državnih energetskih podjetjih in politična ozadja teh menjav. Pri tem padajoči predsedniki uprav s prstom kažejo proti ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu (NSi), ki naj bi vlekel niti v ozadju, a se ta skriva za formalnopravnimi postopki in zatrjuje, da z načrtovanimi spremembami ni bil seznanjen.

Na včerajšnji tiskovni konferenci Gen-I so navedli tudi vaše besede iz letošnjega poletja, ko ste povedali: "V energetiko bodo vložene milijarde evrov, in če želi država kakovostno izpeljati nove investicije, se bo treba določenim ljudem iz te branže zahvaliti za opravljeno delo." Ste s tem že takrat napovedali menjave v vodstvih energetskih družb, do katerih zdaj prihaja?

"To ne drži. Treba je pogledati celotno izjavo, v kateri sem povedal, da se določeni postopki in projekti nekaterih energetskih družb vlečejo predolgo. In če bomo prepočasni, bo Slovenija zamudila vse priložnosti za tako imenovani zeleni prehod, česar si ne smemo privoščiti. Na ministrstvo dobivamo v zadnjem času veliko pritožb državljanov, ki kritizirajo počasnost in neodzivnost v postopkih, ki jih vodijo nekatere energetske družbe. Želel sem opozoriti, da naj se slovenska energetika začne še bolj ukvarjati z zeleno vizijo za prihodnost, energetsko samozadostnostjo in vedno večjimi potrebami po električni energiji, kar je še posebej velik izziv za celotno Evropo. V skladu s pravili korporativnega upravljanja predstavniki lastnika - nadzorni sveti znajo in zmorejo imenovati kompetentne uprave oziroma direktorje družb. Naj na tem mestu povem, da smo vsi nadomestljivi, tako v politiki kot v gospodarstvu, in nihče ni večen."

V kratkem času sta bila razrešena Andrej Ribič (Elektro Ljubljana) in Boris Sovič (Elektro Maribor), hkrati je načrtovana menjava vodstva Gen-I. Postopek imenovanj v gospodarskih družbah je resda zakonsko predpisan, a glede na to, da ste minister, pristojen za energetiko, in vidni član koalicijske stranke, je malo verjetno, da niste seznanjeni z načrti v nadzornih svetih teh družb. Kako se lahko ob vsem navedenem izognete očitkom, da gre za zavzemanje pozicij v teh podjetjih pred morebitnimi političnimi spremembami na volitvah?

"V zadnjih dneh sem bil deležen očitkov, da se vmešavam v kadrovanje v določenih državnih podjetjih. Lahko samo še enkrat ponovim, da so moje pristojnosti in odgovornosti popolnoma jasne. Zakonodaja in načini korporativnega upravljanja družb v državni lasti so prav tako jasni. Minister, pristojen za energetiko, nima na področju imenovanj in kadrovanj nikakršnih pristojnosti. Zato očitke zavračam in jasno povem, da mi zakonodaja ne omogoča nobenega vplivanja na kadrovanje ali ocenjevanje uspešnosti dela uprav družb v državni lasti. Se pa ukvarjajo z upravljanjem podjetij SDH, ki na primer določa tudi pričakovano donosnost teh podjetij, in nadzorni sveti, ki imenujejo ali razrešujejo uprave. Zanimivo pa je, da marsikdo meni, da je minister moral vplivati na kadrovanje v podjetjih v sektorju, ki ga ministrstvo pokriva. Upam, da to ni praksa, ki je bila v preteklosti normalna, in se mi zaradi tega to očita. Sam na tovrstno prakso ne pristajam in jo zavračam. Z imenovanji nimam nič. V primerih podjetij Elektro Maribor in Elektro Ljubljana je šlo za krivdno razrešitev direktorjev s strani nadzornih svetov obeh družb. Če se bodo postopki nadaljevali v pravdi na sodišču, se bo pokazalo, kdo je imel prav. Naj povem še to: direktor, ki v teh dneh govori, da je žrtev političnega kadrovanja, je bil nekoč član politične stranke, leta 2009 pa je kot nadzornik pomembne energetske družbe krivdno razrešil direktorja. Kasneje pa je sodišče ugotovilo, da je bil postopek nezakonit in da za razrešitev ni bilo pravih razlogov. Name kažejo s prstom ravno tisti, ki so v preteklosti počeli takšne stvari. Upravi Gen-I mandat poteče 17. novembra, zato v tem primeru ne gre za menjavo, temveč za imenovanje nove uprave. Nadzorni sveti o svojih odločitvah ministrov ne seznanjajo. Tako tudi jaz nisem bil o tem predhodno obveščen. Dejstvo pa je, da so energetske družbe pretežno v večinski državni lasti, zato se vsakokratna oblast težko izogne tovrstnim očitkom."

V upravo Gen-I sta bila predlagana Jure Soklič in Davorin Dimič, Elektro Maribor začasno prevzema Jože Hebar, vse povezujejo z NSi, torej obstaja močen pečat vaše stranke pri teh imenovanjih.

"Gospoda Hebarja ne poznam, gospoda Dimiča tudi ne. Drži, da poznam gospoda Sokliča, to sem že povedal. Slovenija je majhna, ljudje se poznamo med sabo. Ampak s kadrovskimi predlogi minister nima nič."

Ampak nadzorni sveti ne delujejo v vakuumu. Ne morete zanikati, da ima politika vpliv na nadzorne svete in posredno na njihovo delovanje.

"Jaz nimam nobenega vpliva na delovanje nadzornih svetov."

V primeru načrtovane menjave Roberta Goloba gre za predsednika uprave, ki dosega izvrstne poslovne rezultate. Tudi sam je na včerajšnji tiskovni povedal, da vas dobri rezultati družbe niso prepričali in da se je z vašim prihodom začelo govoriti o njegovi razrešitvi. Se strinjate, da bi morali biti dosežki vodstev družb edino merilo pri presojanju uspešnosti njihovega dela?

"Do poslovanja energetskih družb, tudi družbe Gen-I, se nisem nikoli opredelil, to ni moja pristojnost in to spremlja SDH. Rad pa bi opozoril še na to, da je poleg tega tako v politiki kot v gospodarstvu izjemno pomembna tudi kadrovska politika nasledstva, ki bi jo morala izvajati vsaka družba. Ne pristajam na tezo, da so nekateri ljudje v politiki ali v gospodarstvu nenadomestljivi. Kaj bi se zgodilo z gospodarsko družbo ali politično stranko, če odgovorna oseba nenadoma zboli. Časi nenadomestljivih predsednikov, ki so si dali dosmrtno pravico opravljanja določene funkcije, so minili. Mene zanima prihodnost, ne preteklost."

Kako ste sami dojeli nastop Antona Krkoviča in obtožbe o političnem kadrovanju? Kako komentirate navedbe, ki smo ji slišali?

"Po seji vlade sem bil ves dan na terenu in sem zvečer pogledal samo kratke izseke v medijih. Nimam kaj komentirati, ker ne poznam zadeve."

Nova Slovenija, katere član ste, se javno zavzema za umik politike iz gospodarstva. Ta prizadevanja ste po mnenju marsikoga že sami prekršili s tem, ko je bil vidni član stranke Valentin Hajdinjak imenovan na čelo Darsa. Se vam ne zdi, da se z nadaljnjimi menjavami v vodstvih energetskih družb še bolj odmikate od načel vaše stranke?

"Navedbe glede energetike so neupravičene, gospoda Hajdinjaka pa je na čelo Darsa imenoval nadzorni svet, ne jaz. Nadzorni svet nosi tudi odgovornost za to. V Sloveniji živi nekaj več od dveh milijonov ljudi. Če želimo napredovati kot država in kot družba, moramo stopiti skupaj in uporabiti vse znanje, izkušnje in danosti, ki jih imamo, da bomo ohranili visok standard življenja. V primerih iskanja dobrih kadrov moramo pozabiti na delitve na leve in desne. Zato zame politična opredelitev ne sme biti razlog za diskriminacijo določene osebe pri zaposlitvi. Ta ista politična pripadnost pa ne sme biti niti prednost, ki bi ji pomagala pri pridobitvi funkcije. To velja tako za prej omenjene gospode kot tudi za Valentina Hajdinjaka."

Že, ampak če oseba, ki je tako strankarsko aktivna, kot je bil on, ni imenovana na položaj, potem ni niti dvomov o političnem kadrovanju. Z imenovanjem pa se zgodi ravno nasprotno.

"Enako me lahko vprašate za Roberta Goloba, ki je bil podpredsednik Pozitivne Slovenije."

Seveda, za vse tovrstne primere gre.

"Pomembno je, da iščemo strokovne ljudi. Valentin Hajdinjak je zelo dober direktor Darsa. Kot minister sem zelo zadovoljen z njihovim delovanjem, pa ne s poslovno platjo temveč z vsebinsko, od projekta novih vinjet naprej. Tudi glede vprašanja prehitevanja tovornjakov, kar je za Štajerce in Ljubljančane, ki potujejo proti Mariboru ali Ljubljani, izvrstno. Po tej plati je delovanje Darsa v redu."

Lani ste ob obisku ZDA podpisali Memorandum o soglasju v zvezi s strateškim jedrskim sodelovanjem med Slovenijo in ZDA. A razen bežnega opisa javnost s podrobno vsebino memoranduma ni bila seznanjena. Kaj točno še vsebuje omenjeni dokument? Ga je možno videti v celoti?

"V tem dokumentu gre za iskanje možnih poslovnih, izobraževalnih in drugih sodelovanj z ZDA na jedrskem področju. Dejstvo je, da se lahko na tem področju v Sloveniji pohvalimo z več kot 40-letnim odličnim sodelovanjem z ZDA. V tem času smo oboji dobili veliko tehničnih izkušenj in upravljavskega know-howa, ki bi ga lahko skupaj z Američani dodatno nadgradili tudi v drugih državah EU, ki se odločajo za jedrsko opcijo, na primer Poljska. Določeni pogovori o tem že potekajo. Imamo veliko znanja in prav je, da ga delimo."

Dokument je torej tajne narave in ni dostopen javnosti?

"Bom še enkrat preveril, ali je tajen ali ne, če ni, vam ga z veseljem pošljem."

Aktualna energetska kriza zaradi višanja cen zemeljskega plina kaže, kako ranljive so evropske države, ker niso energetsko samozadostne. Nekatere večje države so pristopile k projektom gradenj velikih plinovodov, za kar smo že prepozni. Hrvaška je postavila LNG- terminal na Krku ... Kako lahko Slovenija poleg gradnje drugega bloka NEK poskrbi za večjo energetsko samozadostnost v prihodnosti?

"Slovenija je v prenosnem energetskem sistemu dobro povezana s sosednjimi državami in tudi če bi bila v Sloveniji prekinjena vsa proizvodnja elektrike, bi lahko Eles to elektriko nadomestil z uvozom. Vprašanje pa je, za kakšno ceno in za koliko časa, še posebej v kontekstu zmanjševanja proizvodnje elektrike s premogom in zapiranja nekaterih jedrskih elektrarn. Vse projekcije kažejo, da se bo trend naraščanja porabe električne energije kljub velikim vlaganjem na področju učinkovite rabe energije še naprej nadaljeval. Zato Slovenija gradi visokonapetostno povezavo z Madžarsko, ki je zadnja sosednja država, s katero še nismo povezani. Pogovarjamo se tudi o gradnji plinovoda od Italije proti Madžarski. Zagotovo pa je prihodnost Slovenije v obnovljivih virih energije, predvsem v soncu. Vlagati moramo v vse obnovljive vire, posodobiti moramo distribucijsko infrastrukturo, da bo bolj robustna in pripravljena na nove izzive. Zato potrebujemo zlasti na tem področju pospešitev novih proizvodnih enot v prostor."

Kdo bi gradil plinovod od Italije do Madžarske?

"Pri slovenskem delu bi bila zagotovo investitor Republika Slovenija oziroma državna družba Plinovodi. Tudi na tej gospodarski ravni že potekajo pogovori z Madžari in Italijani, pri tem zagotovo ne bomo zaspali."