(INTERVJU) Karmen Pangos: Radi se pohvalimo, da jemo bolj specialen kruh, na koncu pa še vedno kupimo veliko belega in peciv

Vodenje podjetja Žito ste prevzeli tik pred drugim valom koronavirusa. Kako je bilo podjetje pripravljeno na to? V kakšni kondiciji ste ga dobili?

"Na mestu generalne direktorice Žita sem nastopila mandat 4. oktobra, drugi val koronavirusa pa se je začel dva tedna po tem. Podjetje Žito je bilo že na prvi val dobro pripravljeno, zato je bilo v dobri kondiciji in pripravljeno na drugi val. Dobro je bilo organizirano krizno upravljanje in z njim smo nadaljevali, saj smo se zavedali, da moramo biti pripravljeni na drugi val. Takoj smo aktivirali covid tim. To je posebna ekipa, ki deluje 24 ur na dan in vse dni v tednu tako, da ves čas preverja situacijo glede epidemije v podjetju. Hitro smo pripravili načrt, kako bomo postopali, če se kdo okuži."

Prva dva meseca vašega vodenja je torej zaznamovala epidemija in s tem povezano varstvo pri delu, kar je glavna skrb vseh podjetij, ki v tem času lahko delajo. Kako pri vas zagotavljate to varnost?

"Za te stvari imamo določen protokol. Zaposlenim merimo temperaturo, jim ves čas nudimo vso varnostno opremo in razkužujemo prostore. Podjetje financira, omogoča testiranje zaposlenih, saj le tako lahko zagotavljamo varnost ljudi in poslovanja. Za zdaj smo pri tem uspešni, zato delo poteka normalno. Je pa izziv in je zahtevno, s tem imamo veliko dodatnih stroškov, a to je le eden izmed izzivov v tem času kriznega vodenja."

Kateri pa so drugi izzivi?

"Glede na to, da se leto zaključuje, je trenutno eden izmed fokusov, kako bomo s podjetjem upravljali do konca leta. Predvsem z vidika stroškov, saj je to leto posebno. Zlasti pa je pomembno tudi, kako bomo poslovali v letu 2021. Leto, ki prihaja, bo zahtevno, pandemija bo na trgu pustila sled. Še nekaj časa se bomo intenzivno srečevali s posledicami epidemije, zato želimo biti pripravljeni, da bomo lahko uresničili cilje, ki smo si jih ambiciozno zastavili."

Koronavirusna kriza je torej prizadela tudi živilska podjetja. Zdi se, da prodaja hrane v tem času ni zastala, ampak se celo povečala.

"Ko rečemo hrana, pogosto ne pomislimo na pekarstvo, ki je v tem času zelo prizadeto. Testenine, moka, riž, čaji in ostala hrana za hitro pripravo so izdelki, ki so v tej krizi dobili svojo priložnost, pekarstvo pa je na velikem udaru. Zaprti so kanali, kjer se sicer proda veliko kruha. To so vrtci, šole, celoten turizem in restavracije. Korona je v našem podjetju največji pečat pustila prav v pekarskem delu. Delno smo te manke pokrili z drugimi izdelki, povsem pa tega ni mogoče pokriti, saj je zaprtje že omenjenih kanalov onemogočilo prodajne poti. Manjša potrošnja kruha se pozna tudi v trgovinah, saj se potrošniki odločajo za bolj redke nakupe, kar pomeni, da tudi svežega kruha ne kupijo vsak dan. Premalokrat slišimo, da je pekarstvo panoga, ki je utrpela velik padec. Glede na to, da nam pekarstvo predstavlja skoraj polovico obsega prometa prodaje v skupini Žito, si lahko predstavljate, da se upad beleži v nekaj milijonih evrov."

Ste bili zato primorani odpuščati?

"Da, v minimalnem obsegu. V prvi vrsti uravnavamo potrebe po delu z delavci, najetimi preko agencij. Poslužujemo se tudi ukrepov čakanja na delo in prerazporeditve delovnega časa."

Uvedli ste spletno prodajo, so jo stranke sprejele? Ste se na manjše povpraševanje po pekovskih izdelkih v tem času odzvali še kako?

"Prilagodili smo se na več načinov. S spletno prodajo smo v prvem valu nekoliko zakasnili, v tem času pa je prodaja ponovno bolj oživela, a veliko bolj smo se osredotočili na izdelke, ki so prilagojeni novim navadam kupcev. Predvsem temu, da v trgovine ne gredo več tako pogosto. Že v prvem valu smo tako lansirali izdelek mešanice mok, s katerimi lahko hitro in enostavno spečemo kruh kar doma, in to je postal kar priljubljen izdelek med potrošniki. Kruh smo dodatno zapakirali v posebno folijo, da ostane dlje časa svež, lansirali pa smo tudi kruh Vandrovec, kar tri okuse, ki ima podaljšano svežino. Svež ostane sedem dni, narejen pa je s popolnoma naravnimi sestavinami.”

Je tudi sicer, ne glede na koronavirus, zaznati upad prodaje pekovskih izdelkov? Ima kruh za Slovence še vedno pomembno mesto v kuhinji?

"Dejstvo je, da je poraba kruha v upadu, a to je posledica razvoja, trendov in tudi tega, da so družine vedno manjše. Še vedno je kruh zelo pomemben v prehranjevanju posamezne družine, zagotovo pa ga ljudje ne pojejo več toliko, kot so ga pojedli mnogo let nazaj. V Sloveniji smo po porabi kruha na prebivalca v povprečju EU. Podatki iz leta 2018 kažejo, da posameznik letno poje 55 kilogramov kruha. Bolj ko gremo južno v regijo Adria, več kruha pojedo, na vzhodu v Bolgariji na primer kar več kot 70 kilogramov na prebivalca. Mi smo v zlati sredini, ampak razlog ni v tem, da ljudje več ne bi jedli kruha. Razlika je v tem, da ga pojedo manj in v drugačni obliki. Če smo včasih kupili kilo kruha, potem danes vse pogosteje posegamo po 300- ali 400-gramskih hlebcih. Kruh ostaja sestavni del prehranjevanja Slovencev, a v drugačni obliki in količini."

Eden od trendov so torej manjši hlebci. Kaj so še novosti na področju kruha? Vse več fokusa je na zdravem življenjskem slogu, se to pozna tudi pri kruhu?

"Absolutno se pozna. Trendi v smeri več vlaknin in manj soli se pojavljajo tudi v kategoriji kruha. Zato že kar veliko let razvijamo takšne izdelke. Dodajamo tudi različna semena, vlaknine, beljakovine in skrbimo, da bi bile naše vrste kruha čim bolj skladne s smernicami zdravega življenjskega sloga. Seveda pa moramo razmišljati tudi o ljudeh, ki ne smejo uživati takega kruha, kot ga večina. Zato smo letos postavili linijo brezglutenskega kruha in na trg lansirali linijo kruhov Be Free."

So prav te vrste kruha med najbolj prodajani ali še vedno bolj prisegamo na klasiko?

"Osnovnega kruha se še vedno proda največ. Ljudje se pogosto radi pohvalimo, da jemo bolj specialen kruh, z različnimi dodatki, polnozrnate, na koncu pa še vedno kupimo veliko belega in peciv. Je pa res, da je poraba specialnega kruha v porastu. To je v trendu, ne moremo pa reči, da je prehitel klasiko. Brezglutenski kruh je pa niša in bo tako tudi ostalo. Ta kruh kupujejo potrošniki, ki ga uživajo zaradi zdravstvenih razlogov, na drugi strani pa je tudi nekaj trendovskih potrošnikov, ki želijo živeti na drugačen način in se glutenu izogibajo. Brezglutenski kruh sicer ni velik segment na trgu, je pa prav, da ga kot vodilni na trgu imamo v ponudbi."

Kaj pa odnos do kruha? Ali je še tako spoštljiv kot nekoč? Od kod po vašem izhaja ta pomen, ki ga v naši družbi pripisujemo kruhu, in kaj kruh pomeni vam?

"Ko sem bila otrok, smo imeli doma krušno peč in je mama pekla kruh. Običajno ob sobotah. To je bil dan, ko smo se vsi veselili pojesti košček še toplega kruha. Ker so kruh pekle že naše mame in babice, nam ta še vedno predstavlja tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Včasih so ga lomili in ne rezali, zato so se ljudje ob njem še bolj povezali. Kruh zato še vedno predstavlja predvsem domačnost, družino in toplino. To je lepa tradicija, zato je prav, da ostane, čeprav v drugačni obliki."

Prav v času omejitev gibanja je po kruhu znova pogosteje zadišalo iz naših kuhinj. Kako si razlagate množično kupovanje kvasa predvsem v prvem omejevanju javnega življenja in množično peko kruha po slovenskih domovih?

"V prvem valu potrošniki nismo vedeli, kaj se bo zgodilo in kaj lahko pričakujemo. In zdelo se nam je, da če bomo brez kruha, bo pa res vse narobe. Zato so potrošniki v prvem valu tako zelo posegli po kvasu. Če imamo kvas, imamo kruh, čeprav bodo trgovine zaprte. V drugem valu povpraševanje po kvasu ni več tako intenzivno, saj že vemo, kaj pričakovati in kaj lockdown pomeni. Kvas smo očitno kupovali malo v paniki, malo pa zaradi sigurnosti. Tudi sama sem v tem času spekla kakšen hlebec kruha, a priznam, da ne z drožmi. To sem prepustila sinu, ki ga je pekel večkrat in je postal pravi strokovnjak za ta kruh."

Boste kruh z drožmi začeli peči tudi v Žitu?

"Kruh, ki se peče z drožmi, ima zahteven proces. Da bi to vpeljali v proizvodnjo, bi imeli kar veliko težav. Za zdaj ne razmišljamo o tem. Naj to ostane v domovih, kjer je prostor za kreativnost vsakega posameznika. Načrtujemo še veliko inovativnih projektov, zato bomo zagotovo kmalu presenetili še s kakšnim novim izdelkom."

Na področju kruha so verjetno ključne kratke dobavne verige, da dostavite še svežega. Kateri so vaši glavni trgi?

"Za nas je gotovo še vedno najbolj pomemben slovenski trg. Tako za kruh kot vse druge izdelke. Na tem trgu smo pomemben dobavitelj, proizvajalec in zaposlovalec. Zagotovo pa je naš velik fokus celotna regija Adria ​in zahodna Evropa. Na teh področjih seveda svežega kruha ne moremo dobavljati, zato se osredotočamo na dopeko, kruh, ki ga našim kupcem pripeljemo v zamrznjeni obliki, potem pa ga spečejo na prodajnem mestu in svojim potrošnikom ponudijo sveže pečenega. Pri pekovskih izdelkih v zadnjih letih vse bolj ciljamo tudi na zahodno Evropo. Ta je naš potencialni trg za rast v pekarstvu in to bomo nadaljevali. Res je, da se je zaradi koronavirusa ​tudi pri kruhu upočasnilo sodelovanje s tujimi trgi, vendar se niso zaprli in jih bomo zagotovo še nadgrajevali. Čaka nas še veliko priložnosti. Sicer pa je veliko izzivov še na domačem trgu, tudi tu lahko naredimo pomembne korake in jih bomo."

V teh časih je ponovno v ospredju vprašanje samooskrbe. Pšenice in drugih žit v Sloveniji ni dovolj za vašo proizvodnjo. Koliko žita uvozite? Bi si želeli, da bi se samooskrba na tem področju povečala?

"Količina žit doma absolutno ne zadošča. Pšenica, ki se pridela v Sloveniji, ne zadošča za potrebe, ki jih ima skupina Žito. Odkupimo približno 20 odstotkov celotne potrebne količine pšenice na slovenskem domačem trgu, razliko pa v okoliških državah. Sicer tudi druge surovine kupujemo doma in v tujini in dobava nam tudi v času covida-19 dobro teče. Res je, da smo se pomena samooskrbe v tem času vsi zavedli bolj kot kadarkoli prej. Ne samo pri žitih, ampak tudi pri ostalih surovinah, kjer smo šibki. Kar se pa žita tiče, če se bo samooskrba povečala, bomo vedno odkupili tudi primerno količino kakovostnih slovenskih žit. Seveda je treba o tem razmišljati, a težko ocenjujem, ali je to sploh mogoče. Večja samooskrba je odvisna od številnih segmentov, predvsem pa od možnosti in površin, ki jih imamo na voljo, da tam pšenico posejemo."

Kaj pa izdelki, ki so v času koronavirusa dobili priložnost? Prej ste že omenili riž in testenine. Česa prodate še več?

"Testenin, riža, juh za hitro pripravo, konzervirane hrane, pa tudi moko, začimbe in čaje. Vse to je hrana, ki so jo ljudje v tem času bolj kupovali. Ljudje so in še vedno v tem času pogosteje kuhajo, saj so restavracije zaprte."

Kaj pa čaji, ki so prav tako pomemben Žitov izdelek? Sezona pitja čajev se je že začela. Po katerih najraje posežemo?

"Še vedno se zelo veliko pije zeliščne čaje, še zlasti planinski čaj. Priljubljeni so tudi sadni čaji. V tem obdobju smo lansirali tri nove, ki imajo naravne arome in visok sadni delež. Verjamem, da bodo uspešnica te sezone."

Kako vidite podjetje Žito v naslednjih desetletjih? V katero smer bo šel razvoj?

"Skupina Žito je podjetje, ki se bo tudi v naslednjih obdobjih razvijalo in bo sledilo trendom. Razvijali bomo nove izdelke, širili se bomo z močnimi blagovnimi znamkami v druge segmente. Velik fokus bo izvoz, ki ga želimo dvigniti še na višji nivo, čeprav je že zdaj skoraj 30-odstoten. Preko naših podjetij v skupini Podravka imamo še večjo možnost širitve na tuje trge in to bomo izkoristili. Ne smemo pozabiti na razvoj, ki ga bomo v naslednjih letih vpeli v vse segmente podjetja, tudi na razvoj naših zaposlenih. Da bi delili in nadgradili znanja, bomo okrepili tudi mentorstvo."

Pek je deficitaren poklic. Jih pri vas težko dobite? Je prav to razlog, da boste uvedli mentorstvo?

"Drži. Peka se na trgu težko dobi, saj vpis v ta program ni mogoč, še manj jih išče službo v tem poklicu. Ljudi moramo priučiti. Ker smo eden večjih zaposlovalcev pekov v Sloveniji, je naš cilj, da imamo dobre peke. V osmih pekarnah namreč zaposlujemo več kot 300 delavcev, ki opravljajo poklic peka ali opravljajo pomožna dela v pekarstvu. Mentorstvo že poteka, vendar ga bomo naslednje leto vpeljali projektno in bolj sistemsko. Za to mojstrsko delo so potrebna določena specifična znanja. Možnost mentoriranja bomo ponudili zaposlenim, ki so že dolgo pri nas in imajo veliko strokovnega znanja. Mlajši pa se bodo na ta način naučili veščin, ki jih potrebujejo za strokovno in samostojno delo."

Ste ena od redkih žensk na čelu prehranskega podjetja. Kako vidite ta posel?

"Ni pomembno, ali je na tem delovnem mestu moški ali ženska, pomembno je, da ima ta človek kompetence, pozna panogo in je na tako vlogo pripravljen. Seveda sem ponosna na to, da sem dobila priložnost, in to vlogo sprejemam z veliko odgovornostjo. Absolutno pa menim, da je ključna predanost predvsem ta, da znamo voditi sebe, ker le tako lahko vodimo tudi druge."

V živilskih podjetjih delate že večji del svoje kariere. Začeli ste kot komercialistka v Drogi Portorož, kjer ste kasneje tudi napredovali, pred desetimi leti pa ste prišli k Žitu. Ste zaradi dela v živilskih podjetjih spremenili tudi svoj pogled na pridelavo hrane in odnos do nje?

"Skoraj celo življenje sem posvetila prehrambni industriji. S tem sem dobila globlji in širši pogled na hrano. O tem področju zagotovo vem več, kot bi vedela, če ne bi delala v tej industriji. Hrana je nekaj, kar nam ustavi trenutek v dnevu. Kadar jemo, si lahko vzamemo čas, sedemo za mizo in se pogovarjamo z družino, prijatelji ali pa si preprosto vzamemo trenutek zase. Daje pa nam tudi možnost, da smo kreativni in ustvarjalni, kadar kuhamo. Delo v živilski industriji mi je dalo ogromno znanja in širine, pa tudi še bolj spoštljiv odnos do hrane."