(INTERVJU) Kirurg Jurij Gorjanc: "O poteku bolezni se učimo sproti"

Tomaž Ranc Tomaž Ranc
08.04.2020 18:35

"Še operiramo onkološke bolnike, a smo pripravljeni na bolnike s covidom-19," pravi slovenski kirurg Jurij Gorjanc, ki dela v bolnišnici v Šentvidu ob Glini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dr. Jurij Gorjanc: "Avstrijske oblasti so se hitro zbudile iz nekakšnega vseevropskega spanca v začetku marca. Veliko testirajo, čeprav ne toliko kot v Sloveniji. Slovenija ima prednost majhne države in relativne preglednosti."
Osebni arhiv

Kako se na avstrijskem Koroškem, ki je prepredena z majhnimi bolnišnicami, ene takih je vaša, soočate s covidom-19?
"Na avstrijskem Koroškem, kjer živi okrog pol milijona prebivalcev, je po deželnem kriznem načrtu vsaka bolnišnica z intenzivno enoto, takih je petnajst, predvidena za sprejem bolnikov z okužbo s covidom-19. Ocenjena prekuženost na avstrijskem Koroškem je primerljiva s Slovenijo in je nižja kot drugje v Avstriji. Za zdaj se vsi bolniki stekajo v celovško kliniko z namenom, da te bolnike čim bolj izoliramo, morda pa mi na ta račun operiramo kakšnega bolnika od tam več. Ko v Celovcu prilivu novih bolnikov ne bodo več kos, jih pričakujemo pri nas."
Imate pa okužene med osebjem, kako se je to zgodilo? Vedo, kje so se okužili?
"Vstopno mesto so vedno ambulante. So tudi druge poti, preko svojcev, a v bolnišnici je prihod novih bolnikov vedno najverjetnejša možnost okužbe. Najprej sta se pri nas okužili dve administratorki pri sprejemnem okencu, potem ambulantne sestre. Konec prejšnjega tedna smo testirali popolnoma vse zaposlene, ki smo bili v stiku z okuženimi, čez sto ljudi, saj ni bilo jasno, kdo je okužen in kdo ne. Okužbo so nato ugotovili pri sedmih zaposlenih."

Zaščitne opreme dovolj za nekaj tednov

Kaj pripovedujejo, kaj so čutili ob tem? Kako poteka bolezen, ko napreduje, je hudo?
"Osebje naše bolnišnice, ki je zbolelo, poroča o nepredvidljivem poteku. Nekateri so bili le 'prehlajeni', drugi, med njimi tudi mladi, pa so razvili pljučnico. Ni popolnoma jasno, kaj je bilo pri njih v osnovi drugače. O poteku bolezni se učimo sproti, to nas navdaja z neko mero negotovosti. Kolegi anesteziologi, ki delajo tudi na drugih intenzivnih oddelkih, poročajo, da je treba najbolj kritične bolnike za nekaj časa poleg respiratorja priključiti tudi na zunajtelesni krvni obtok, kadar pljuča sploh ne delujejo več. Takšno napravo imamo tudi v naši bolnišnici. Upamo, da je ne bomo potrebovali, a je pripravljena."
Kako sicer te dni delate z drugimi pacienti, denimo bolniki z rakom?
"Vse usmerjene ambulante so zaprte, zato se kar veliko število bolnikov zdaj steka v splošne kirurške in internistične ambulante. Triažo - selekcijo z merjenjem temperature in vprašalnikom - naredi osebje že pri vhodu bolnišnice. Poleg urgentnih operacij operiramo še bolnike z rakom, ki z operacijo v spremenjenih razmerah in ob teoretično povečanem tveganju za okužbo soglašajo, a namesto v siceršnjih treh operacijskih sobah operiramo le v eni."

Dr. Jurij Gorjanc je med drugim sodeloval v slovenski zdravniški odpravi Hernia International v Liberiji leta 2017.
Osebni arhiv

Avstrija se je hitro zbudila iz vseevropske uspavanosti

Po podatkih koroške deželne vlade so bolnišnice imele 180 respiratorjev - ventilatorjev že ob izbruhu krize, Slovenija pa tedaj besedah ministra Tomaža Gantarja skupaj 168? V Italiji, razviti Lombardiji, so zaradi pomanjkanja intenzivnih postelj množično umirali. Kako pri vas tečejo nabave, še dobite kaj opreme?
"Moj današnji podatek je, da je intenzivnih postelj na avstrijskem Koroškem 119, vsaka je opremljena z respiratorjem. Če k temu prištejemo še prenosne naprave in anestezijske naprave v operacijskih sobah, pridemo verjetno na omenjeno številko 180. Vtis je, da so številke preko sto visoke, a ni tako. Bolnik, ki potrebuje respirator, ga bo potreboval relativno dolgo, ne zgolj nekaj dni. Moj današnji podatek 119 govori o vseh intenzivnih posteljah, ne prostih. Sedaj namreč še operiramo nekaj bolnikov, ki potrebujejo respirator in intenzivno posteljo, če bo potreba zaradi covida-19, teh bolnikov sploh ne bomo več operirali. Priporočilo onkološkega združenja Avstrije Aco ASSO je, da se operativni program prilagodi razmeram in ne popolnoma ukine. Kaj to pomeni, presodi vsak predstojnik posebej.
Če bi potrebovali teh 119 postelj jutri, bi jih lahko po moji oceni takoj zasedli sto, čez nekaj dni pa še preostalih 19. Seveda vzamemo anestezijske aparate iz operacijskih sob in iz navadnih postelj naredimo intenzivne postelje, dodamo tudi prenosne respiratorje, ki jih uporabljamo za transport v reševalnih vozilih, prenesemo jih iz enega oddelka na drugega na primer, tako da pridemo na še višjo številko. Nimam pa podatka, koliko je prenosnih naprav, a mislim, da v vsaki bolnišnici vsaj tri."
Kako kot zdravnik ocenjujete ukrepe avstrijskih oblasti? Pa tudi sicer italijanskih, evropskih in kitajskih?
"Avstrijske oblasti so se hitro zbudile iz nekakšnega vseevropskega spanca v začetku marca, ko smo bili vsi še gledalci in se še nismo počutili 'na odru'. Ravnanje po predpisih je bila že od nekdaj odlika germanskih dežel. Veliko testirajo, čeprav ne toliko kot v Sloveniji. Slovensko ukrepanje je lahko marsikomu zgled. Avstrija ima tudi zelo nizko stopnjo smrtnosti (1,7 odstotka vseh okuženih), kar pripisujejo izraziteje okuženi mlajši populaciji in ljudem v srednjih letih. Večina teh bolnikov 'izvira' iz zimskih počitnic na Tirolskem in Predarlskem.
Moje mnenje je, da prej ko prepoznamo trenutne razmere kot nekakšno vojno stanje, bolje bo za ljudi. Ne razumem švedskega tiščanja glave v pesek. Italijani plačujejo visoko ceno, ker so bili v Evropi prvi na udaru, drugi smo se od njih marsikaj zastonj naučili, poleg tega imajo četrto najstarejšo svetovno populacijo (za Hongkongom, Japonsko in Singapurjem). Kitajskim podatkom pa ne verjamem preveč."

Majhnost države je njena prednost

Kako strogo bi morali ravnati glede omejitev, kaj bi morali narediti, da se bolezen ne bi širila?
"Sem strokovnjak le za svoje področje, tukaj pa rad prebiram nasvete in kolumne izvrstnih slovenskih virologov in posameznikov, ki so za to pooblaščeni. Imamo prednost majhne države in relativne preglednosti. Če smo se večkrat pritoževali, da je Slovenija v svetovnem merilu kot neka vas, lahko v boju z virusom sedaj pokažemo prednosti takšne 'vaške skupnosti'. Mislim, da nam to za zdaj dobro uspeva."
Ena od teorij je, da bi se morali prekužiti, drugi stavijo na zdravilo, cepivo. To je vprašanje usode človeštva in spremenjenega življenjskega načina sodobnega sveta, polnega preobilja?
"Načrtno prekuževanje je dvorezen meč, mislim, da je za zdaj boljša načrtna zaščita, kot jo izvajamo. Ranljivo populacijo starejših in kronično bolnih bo treba, verjetno sčasoma manj rigorozno, zaščititi do časa, ko bo v velikem obsegu na voljo učinkovito zdravilo ali cepivo. Glede preobilja, v katerem smo, si želim, da bi se po virusu, kadarkoli to že bo, obnašali nekoliko drugače oziroma da bi socialni stiki postali racionalnejši. Morda bi bil dober začetek ukinitev možnosti, da za tako malo denarja letimo kamorkoli po svetu ali kamorkoli v Evropi, pa še zrak bi bil čistejši. Že danes in jutri pa se lahko zatečemo k hvaležnosti za to, kar smo in kar v Sloveniji imamo. Tega sploh ni malo, začenši z naravo. Ta nam bo, pa ne samo v času okoli velike noči, dala potrebno psihično energijo, ki jo v takih časih potrebujemo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta