(INTERVJU) Manfred Weber: Sem graditelj mostov, prepričan sem, da se moramo poslušati, bolj kot kadarkoli

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
10.03.2019 19:11

Manfred Weber, vodilni kandidat Evropske ljudske stranke za predsednika Evropske komisije, na obisku pri slovenskih strankah iz skupine EPP.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Manfred Weber: "Britanski volivci so sledili populizmu in zdaj vidijo veliko ekonomsko negotovost in vsakodnevni politični kaos v Londonu. Zato sporočamo: držimo se evropskega ideala in delajmo skupaj."
Luka Cjuha

Vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije Manfred Weber si je med sobotnim obiskom pri treh slovenskih strankah, članicah te skupine (NSi, SDS in SLS), kljub izjemno napetemu urniku vzel nekaj minut za skupinski intervju z novinarji različnih medijev.
Pravite, da bodo letošnje evropske volitve najpomembnejše v zgodovini EU. Zakaj?
"V EPP menimo, da je EU trenutno v dobri formi, toda potrebne so reforme. Prioritetno se zavzemamo za ustvarjanje novih delovnih mest, boljše plače, za boljše življenjske pogoje, drugo ključno načelo je trden in močan mejni nadzor. Na evropskem kontinentu želimo preprečiti ilegalne migracije. Naš cilj je ustaviti nacionalizem in egoizem v današnji EU, saj brez kompromisa ne more biti dobre prihodnosti."
Vas skrbijo brexit, naraščanje nacionalizma, vzpon radikalnih strank?
"Radikalne stranke po vsej Evropi nagovarjajo volivce k izhodu iz EU. Toda ljudje v Evropi imajo zdaj dober dokaz, kaj se zgodi v tem primeru. Britanski volivci so sledili populističnemu pristopu teh strank in zdaj vidijo, kaj to pomeni - veliko ekonomsko negotovost v Veliki Britaniji in vsakodnevni politični kaos v Londonu. Zato je sporočilo EPP: držimo se evropskega ideala in delajmo skupaj. Lahko imamo močno nacionalno pozicijo, a ko pridemo v Evropo, najdimo kompromis."
Dvajsetega marca boste odločali o morebitni izključitvi stranke Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana iz EPP. Stranke iz skupine so glede tega različnega mnenja. Tudi dve slovenski članici, SLS in SDS, izključitvi Fidesza nasprotujeta. Kaj menite o tem?
"Prejšnji teden smo videli plakate v Budimpešti, s katerimi je Fidesz močno napadel Evropo, EU, evropske institucije. Smo proevropska stranka in ne moremo sprejeti, da kdo vodi kampanjo proti Evropi, torej tudi proti EPP. Fideszu smo jasno povedali, kaj mora narediti, če želi ostati v naši družini. Zdaj potrebujemo dokaz od Fidesza, da pripada EPP. Nam ne gre v prvi vrsti za velikost skupine, za nas je najpomembnejše, da držimo skupaj, da imamo podobne ideje in vrednote glede prihodnosti Evrope. Želim obdržati skupino skupaj, sem graditelj mostov, prepričan sem, da se moramo poslušati, bolj kot kadarkoli. Potrebujemo več interakcije, več pogovorov, da se bomo bolje razumeli, ampak to pomeni, da morata obe strani nekaj prispevati. Zato ta teden spet odidem v Budimpešto, da bom govoril z Orbanom, in potem bomo videli, kakšen bo izid. Žogica je zdaj na strani Budimpešte."
Govorite o enotnosti EPP, ampak že ob glasovanju za sprožitev 7. člena pogodbe EU proti Madžarski lansko jesen nekatere članice niso podprle vašega predloga. Kako boste zdaj prepričali tiste stranke, ki nasprotujejo izključitvi Fidesza? Boste prepričali tudi slovenski stranki, ki temu nasprotujeta?
"Prvič v zgodovini Evropskega parlamenta se je zgodilo, da smo aktivirali ta člen, in po zaslugi EPP s potrebno dvotretjinsko večino. Torej mislim, da smo kot EPP že dokazali, da nihče nima posebne obravnave, ko gre za temeljna načela. Poudariti moram tudi, da imamo odprtih še več vprašanj: v Romuniji socialistično vlado, ki dovoljuje korupcijo, na Slovaškem socialistično vlado, ki ni ustrezno raziskala umora novinarja, težave so na Poljskem in še v nekaterih državah. Kot kandidat za predsednika komisije želim vzpostaviti neodvisni pravni mehanizem, ker to ni strankarska stvar. Temeljno vprašanje je, ali še verjamemo v evropske vrednote, temeljne principe, svobodo medijev, neodvisno sodstvo, boj proti korupciji. Po mojem je najmočnejša institucija, ki jo imamo za obrambo temeljnih načel, evropsko sodišče."
Če boste postali predsednik Evropske komisije, boste morda povabljeni na evropsko sodišče v primeru slovensko-hrvaškega spora o meji. Kakšno stališče boste zastopali?
"Verjamem, da je za politika dober pristop, da spoštuje sodne primere, tako za sodišče EU kot tudi druge. Zato počakajmo na epilog tega sodnega procesa. Ampak povedati vam moram, da v evropskem prostoru ne razumejo, kako da se ta mejna zadeva ne da rešiti. Ker se ne zdi velik problem."
V skupini EPP so tri slovenske konzervativne stranke. Kako ste zadovoljni z delom njihovih petih poslancev v zdajšnji sestavi EP in s kampanjo teh strank pred prihajajočimi volitvami?
"V procesu odločanja na evropski ravni je pomembna velikost. EPP je največja politična skupina v Evropskem parlamentu, brez nas ni sprejeta nobena odločitev. Tudi majhne stranke, kot so slovenske, so del največje skupine v Evropskem parlamentu in sodelujejo pri sprejemanju ključnih odločitev. Stranke iz Slovenije imajo v EP dobro ekipo in upam, da bomo z njo nadaljevali. Ampak to je odločitev volivcev. Ključni problem pa je nizka udeležba na evropskih volitvah. Ne smemo se zbuditi 27. maja, dan po evropskih volitvah, v Evropskem parlamentu, v katerem bo večina izvoljenih parlamentarcev populistov ali ekstremistov, ki zavračajo sodelovanje in kompromise. To je realno, lahko se zgodi, da končamo v nacionalistični, egoistični Evropi. Zato je pomembno, da ljudje gredo na volitve, da volijo resne, prodemokratične stranke. Krščanski demokrati predstavljamo jasno vizijo prihodnosti, med levico in nacionalisti. Ljudem ponujamo pogoje za stabilen evro, gospodarsko rast, za varovanje naših meja. Kot kandidat za predsednika Evropske komisije želim biti konkreten, razumljiv ljudem. Tako obljubljam, da bom, če bom postal predsednik komisije, ustavil pristopna pogajanja s Turčijo, ker menim, da Turčija ne more biti članica EU."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta