Konec maja je predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek opomnila, da je omejevanje distribucije tiskovin v javnih prostorih, kot so gostinski lokali, kavarne, frizerski saloni, tudi načrtno oviranje delovanja tiskanih medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju. Kakšna je prihodnost tiskanih medijev?
Težave so bile že prej, se je pa ob covid krizi pokazalo, da je v takšnih situacijah najbolj na udaru prav tiskani medij. Mediji, ki nimajo oprijemljive oblike, kot so radio, televizija in splet, v takšnem času brez težav delujejo, vsaj kar zadeva distribucijo. Ta oprijemljivost, veliki formati in velike fotografije, nekoč ena glavnih prednosti, je danes ena večjih težav tiskanih medijev. Tu je še problem mednarodne distribucije, težave z dnevno distribucijo, nekatere trgovine ne prodajajo časopisov, in če dodamo še ukinjanje trafik kot prodajnih mest, so to pogoji za to, čemur Američani pravijo popolna nevihta. Kontekst, v katerem ni prostora za neko vzdržno prihodnost. Glavna rešitev je splet. Mnogi naši mediji še niso veliko vlagali v splet, paywalli niso bili pretirano uspešni, od posameznih do skupnih, kot je bil Piano Media, zato so tiskani mediji v precej nezavidljivem stanju.
Poleg tega je splet veliko bolj ažuren.
Ob večjih, prelomnih dogodkih se na spletu informacije stalno dodajajo, vsebine se nalagajo. To je še vedno lepljenje kratkih stavkov, vesti, izjav z družbenih omrežij in iz tega se mora pozneje razviti neko čisto novinarstvo, ki informacije poveže v neko razumljivo, logično celoto. Ko je v nekem trenutku vsaj približno razvidno, kaj se je zgodilo, sledijo klasične novinarske forme, za katere je pravzaprav vseeno, ali so na spletu ali v tisku, saj če kaj, potem splet omogoča neomejeno površino prostora.
Zakaj imajo digitalne platforme, kot je twitter, takšno veljavo med politiki in postajajo merodajen kanal komuniciranja?
Pred desetimi leti je twitter veljal za nekakšno profesionalno platformo, namenjen novinarjem, zaposlenim na področju odnosov z javnostmi, marketinga in informacijskih tehnologij. Facebook pa kot ljudska platforma, kjer sodelujejo vsi. Pri nas je bila takrat uporaba twitterja koncentrirana v Ljubljani, nekaj malega v Mariboru, Celju in Kopru. Neproporcionalen v geografskem in v poklicnem smislu, je bil twitter, lahko bi rekli, manj priljubljen. V zadnjih letih pa je postal vedno bolj pomemben.
Ni težava, če so mediji v lasti tujcev, težava je, če so v lasti tujcev z zgolj političnimi interesi.
BBC ima zelo močan informativni program v več jezikih, dopisniki so na različnih delih sveta. Ima fascinantne projekte, veliko dela na razvoju novih tehnologij, prvi so denimo razvili iPlay.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
