"Številne razvite zahodne demokracije so se pri reševanju hudih gospodarskih posledic pandemije odločile, da pomagajo tudi medijem"

V njem sporočajo, da je pandemija, ki je v začetku leta 2020 zaznamovala dogajanje v svetu, tudi medijski panogi povsod povzročila velike poslovne probleme. "Še posebej je zaznamovala izdajatelje tiskanih medijev. Vse vidnejše gospodarske posledice pandemije pa so še toliko izrazitejše  v tistih državah, kjer so se vlade odločile bolezen zajeziti z ukrepe, s katerimi so začasno zaustavili običajne fizične družbene dinamike." Posledično so s tem utrpeli škodo tudi tiskani mediji, pišejo. Kot razloge navajajo občutno znižanje naročniške prodane naklade tiskanih edicij, zaradi zmanjšane mobilnosti ljudi ter delno tudi prodajnih mest so se pomembno znižale prodane naklade tiskanih edicij v prosti prodaji, pišejo pa tudi o zmanjšanju oglaševalskih prihodkov, ki so se v času epidemije koronavirusa pri tiskanih edicijah najmanj razpolovili.
"Založniki so se zaradi te situacije znašli v položaju težavnega zagotavljanja likvidnosti svojih družb, kar posledično krepko ogroža solventnost teh družb. Ker smo prepričani, da vsaj na kratek in srednji rok ni možno računati na popolni obrat gospodarske aktivnosti, se vsaj za leto 2020 predvideva stanje recesije na makroekonomskem državnem nivoju. To z gotovostjo pomeni tudi, da se pogoji poslovanja medijskih družb ne bodo izboljšali, ampak se bodo kvečjemu vsaj kratko in srednjeročno še poslabšali."
"Ko neka pridobitna organizacija ne more več ustvarjati prihodkov, oziroma je soočena z njihovim zmanjševanjem, mora, da bi lahko dejavnost sploh ohranila, omejiti stroške s tem pa okrniti svojo dejavnost in ogroziti delovna mesta. Veliko organizacij, ki je soočenih z zmanjšanjem naročil, lahko sorazmerno s tem zmanjšajo svoje aktivnosti in s tem privarčujejo na variabilnih stroških. Fiksne stroške, ki takim organizacijam seveda ostanejo, pa s prej navedenimi ukrepi pomaga pokriti država iz svojih reševalnih shem," pišejo in ob tem poudarjajo, da pri medijih ne moremo govoriti o fiksnih in variabilnih stroških saj so skoraj vsi stroški fiksni in delujejo po principu vse ali nič. To pomeni, da ne glede na povpraševanje, medij za realizacijo svoje programske sheme potrebuje vse resurse.
Zato slovenski založniki tiskanih medijev državi predlagajo tri (po prioriteti) navedene in morda tudi med seboj alternativne ukrepe:
1. Pomoč pri sofinanciranju stroškov distribucije medijev do svojih bralcev.
2. Pokrivanje dajatev iz plač za zaposlene pri založnikih tiskanih medijev na način, ki je veljal v času razglašene epidemije.
3. Moratorij na plačilo DDV do konca leta 2020, oziroma, ob dovoljenju EU, ničelno stopnjo DDV do konca leta.
Kot pravijo, bi to založnikom omogočilo, da bi brez prevelikih rezov v kadrovski bazen svojih zaposlenih do konca leta poslovali vzdržno in ohranili stanje solventnosti svojih družb. V nasprotnem primeru bodo za zagotovitev obstoja teh družb potrebna odpuščanja. "To bi zagotovo drastično vplivalo na obseg in kvaliteto medijskih vsebin, kar pa za moderno, demokratično in odprto družbo pomeni nedopustno siromašenje pomembne družbene infrastrukture. Naj na koncu izpostavimo, da so se številne razvite zahodne demokracije pri reševanju hudih gospodarskih posledic pandemije odločile, da z interventnimi ukrepi pomagajo  tudi medijem na podobne načine, kot jih predlagamo v tem dopisu."