(INTERVJU) Matej Tonin: V Sloveniji številni nasedajo hrvaškim lažnim novicam

Glede na to, da že dolga leta delujete v Knovsu in ste bili seznanjeni s tem, da je Sova korektno opravila preventivno nalogo v zvezi z vlogo v arbitražnem postopku in dogodkih ob arbitraži, zakaj je bilo treba v javnem del poročila o arbitraži tako izpostaviti modus operandi Sove?
"Vprašanje, zakaj se je zgodil incident v obliki nedovoljenega pogovora Drenik-Sekolec, je ključno za utrditev arbitraže. Pred tem vprašanjem ne smemo bežati, ampak bi morali odločno zagristi vanj. Pometanje tega vprašanja pod preprogo ustvarja vtis, kot da Slovenija resnično želi nekaj prikrivati. Odgovor na to vprašanje je ključen za preživetje arbitraže. Če bi se izkazalo, da je Slovenija načrtno goljufala, potem je arbitraža mrtva. Poskus prikrivanja slovenske morebitne vpletenosti bi bil zgolj tek na kratke proge. Zgodovina bi slej ali prej razkrila resnico. Poročilo Knovsa dokazuje, da ima Slovenija lahko mirno vest. Ugotovitve Knovsa so dokaz slovenske nedolžnosti. Poročilo Knovsa predstavlja pomemben mejnik pri utrjevanju legitimnosti arbitraže. Poročilo ugotavlja, da niso ne v slovenski vladi ne v Sovi nikoli obstajali načrti za goljufanje v arbitraži. Če bi Hrvati tovrstne podatke imeli, bi jih že davno uporabili za dokončno sesutje arbitražne razsodbe. Hrvatje so nedovoljeno komunikacijo Drenik Sekolec prestregli prav zato, ker Slovenija in njene službe niso bile vpletene v aktivnosti dvojca Drenik-Sekolec. Očitek, da smo razkrili modus operandi Sove, je isti kot očitek, da smo razkrili, da se avtomobili premikajo."
Čeprav ste delu Sove namenili pozitivne ocene, pa je javna razgrnitev njenega dela, kot se je izkazalo, medvedja usluga slovenskim interesom v arbitraži. Vemo, da je hrvaška stran tista, ki je v arbitražnem postopku proaktivno delovala z namenom, da Hrvaško "odreši" arbitraže, Sova pa je ves čas delovala, kot je razvidno tudi iz vašega poročila, defenzivno, varovala je nacionalne interese v arbitraži pred hrvaškimi obveščevalci in s tem pred hrvaško oblastjo, ki je šla v arbitražo s figo v žepu. Zdaj, po objavi poročila Knovsa, so hrvaški mediji in hrvaški politiki složno obrnili sliko in Slovenijo ter Sovo poskušali pokazati kot tisto, ki sta se na arbitražno pripravljali kot na obveščevalni postopek, ne pravni. Se počutite odgovorni, da je poročilo Knovsa omogočilo "standardni manever hrvaške obveščevalne službe", kot pravite?
"Tisti, ki trdite, da je poročilo medvedja usluga, enostavno nasedate hrvaškim interesom. Hrvati trdijo, da je Slovenija goljufala. Mi v poročilu dokazujemo, da Slovenija ni goljufala. Goljufala sta Simona Drenik in Jernej Sekolec. Drenikovo in Sekolca bi morali kazensko preganjati, ker sta ogrozila arbitražo. Premestitev Drenikove na drugo uradniško delovno mesto zgolj poudarja vtis, da obstaja neka slovenska zarota. Če želimo biti kredibilni pred Hrvati in evropsko javnostjo, potem moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Hrvati dokazujejo, da so spretni pri lansiranju lažnih novic. Ko zmanjka dejstev, jih enostavno ustvarijo. V Sloveniji jim številni nasedajo. V članku Večernjega lista so napisane laži, ki jih lahko identificira vsak, ki je prebral poročilo Knovsa. Najbolj žalostno pa je, da hrvaške lažne novice nekateri slovenski politiki in novinarji uporabljajo za domači obračun z mano in Knovsom."