Urška Mlinarič
V prejšnjem vladnem mandatu so pogajanja s sindikati javnega sektorja pogosto potekala v povišanih tonih, z zahtevami po medsebojnih opravičilih. Tokrat je šlo nenavadno hitro in v bistveno bolj umirjenih toni. Kaj je bil ključ do uspešnega zaključka?
"Težko ocenjujem, kako so potekala prejšnja pogajanja. Na teh pogajanjih je bilo ključno vzajemno spoštovanje. Iskreno spoštujem sindikate in njihove voditelje, saj se zavedam, da predstavljajo zaposlene v javnem sektorju. Pomembno pa je bilo tudi spoznanje, tako na vladni kot na sindikalni strani, da vsak izmed nas opravlja svojo službo in se nihče ni spuščal na osebno raven. Na ta način se stvari veliko lažje rešujejo. Jaz zastopam vlado, oni zaposlene. Morda je bilo bistveno lažje tudi zato, ker sam nisem član vlade, nisem minister in smo se na pogajanjih fokusirali zgolj na stavkovne zahteve. Slišal sem namreč, da so morali prejšnji vladni pogajalci, ki so bili tudi ministri, velikokrat poslušati očitke, kaj vse vlada dela narobe. Meni tega niso mogli očitati, saj sem imel jasen mandat in pristojnosti - reševati stavkovne zahteve. Sicer pa je pomembno, da sem bil tekom pogajanj vseskozi na zvezi z ministrom za javno upravo Medvedom. Ključ je gotovo v vzajemnem spoštovanju. Če ti druge strani ne spoštuješ, ne moreš pričakovati, da bo druga stran spoštovala tebe. In potem ni zaupanja in ne more biti pozitivnega rezultata."
Dogovor o stavkovnih zahtevah je težak 306 milijonov evrov, kar je zelo blizu temu, kar je koalicija pod vodstvom tedanjega premiera Mira Cerarja obljubljala sindikatom tik pred odstopom. Bi jo lahko sedanja vlada odnesla finančno bolje, če načelno dogovorjenega finančnega paketa obljub ne bi podedovala od prejšnje vlade?
"Težko odgovorim. Dejstvo je, da je nova vlada v pogajanja vstopila z nahrbtnikom preteklih propadlih pogajanj. Verjetno bi bilo brez tega lažje, čeprav nisem prepričan, da bi prišla vlada ceneje skozi. Morda. Pa vendarle ni narobe, da se bodo plače zvišale za dogovorjeno vsoto. Dejstvo je, da so plače v javnem sektorju od ponovnega začetka gospodarske rasti bistveno zaostajale za plačami v zasebnem sektorju."
Dobili bodo najmanj en plačni razred
Pred pogajanji smo slišali, da želi vladna stran s pogajanji zapreti vse plačne anomalije. Koordinacija stavkovnih odborov Jakoba Počivavška je zahtevala, da se prihodnje leto pregleda, ali bo sedanji dogovor povzročil nove anomalije. Je vlada temu naklonjena?
"Vlada je v pogajanjih dosegla, da nima več obveznosti iz dogovora 2016, ki se je nanašal na odpravo anomalij. Namesto odprave anomalij bodo vsi javni uslužbenci dobili najmanj en plačni razred, velika večina dva plačna razreda pasovnega dviga. Analiza, s katero bi pregledali celoten plačni sistem, kakšno je bilo gibanje plač po posameznih poklicnih skupinah, saj slednje ni povezano le z višino plačnega razreda in je dogovorjena za prihodnje leto, je tudi v interesu vlade. Nismo pa se zavezali, da bomo odpravljali morebitne nove anomalije. Zagotovo pa bo, če se bodo pokazala kakšna odstopanja, potrebno še kaj spremeniti. S temi pogajanji enotnega plačnega sistema nismo uredili za zmeraj. Večkrat je bilo rečeno, da se posamezne poklicne skupine in sindikati primerjajo med seboj. Seveda se vsi primerjamo, tako kot se v življenju nasploh, zato je dolžnost vladne pogajalske skupine, da enakovredno obravnava vse in vse zahteve presoja z vidika vpliva primerljivosti z ostalimi."
