(INTERVJU) Samo Červek: Politiki so bolj populistični, kot sem bil vajen

Samo Červek se je junija letos po dobrih desetih letih vrnil na položaj predsednika državne revizijske komisije. V primerjavi s prvim mandatom pozitivne spremembe vidi predvsem na področju večje izobraženosti vseh udeležencev v postopkih javnega naročanja. Opaža pa tudi nekatere precej negativne trende. "Takoj sem opazil, da je odziv politike in medijev veliko agresivnejši, kot je bil pred desetimi leti. Izjave nekaterih politikov strašansko škodijo stroki na področju javnih naročil in so bistveno bolj populistične, kot sem jih bil vajen. Veliko več je tudi tako imenovanih ljubiteljskih pravnikov, ki se praktično spoznajo na čisto vse in svoje poglede prodajajo po medijih, s tem pa škodijo integriteti organov, posameznikom in tudi pravni varnosti v državi. Trend je v tem, da se prikaže stanje bistveno slabše, kot dejansko je. Pri velikih gradbenih projektih pa je scena praktično enaka, samo akterji so drugi. Še vedno imamo spopade gradbincev, v igri je veliko denarja, množično se vlagajo različna pravna sredstva, ki jih predvideva zakonodaja, veliko je zanimanje medijev in tudi interes politike. Pravzaprav sem to tudi pričakoval, saj sem aktivno sledil in delal tudi na področju javnih naročil."
Kako pa vam koristijo izkušnje iz gospodarstva, od koder ste se vrnili na čelo državne revizijske komisije?
"Sistema javnega sektorja ne bom nikoli docela dojel. Zame vse skupaj teče izrazito prepočasi in predvsem preveč birokratsko. Tukaj ne govorim o odločanju na komisiji, ampak o sistemu nasploh, poslovanju organov, napredovanju, zaposlovanju, premeščanju, nagrajevanju, investicijah in tako dalje. Sem pa delal na toliko različnih področjih (pravo, kadrovske zadeve, skladnost poslovanja) in vodil različne službe v gospodarstvu, da lahko rečem, da imam precej izkušenj in raznolika znanja, in prav to širino bi rad pripeljal na komisijo. Menim, da je specializacija sicer dobrodošla, ampak pri sprejemanju odločitev v tako pomembnih zadevah, kot so velika javna naročila, pa je potrebna tudi določena širina. Pri odločanju v posamezni zadevi je treba razumeti, da je javno naročilo namenjeno izvajanju posla, zato je treba razumeti, kaj se dogaja potem, ko je naročilo oddano izvajalcu. Pri tem mi koristi poznavanje menedžmenta vodenja različno velikih ekip, prava in financ. Menim, da bi javni sektor potreboval v svojih vrstah več ljudi z izkušnjami iz gospodarstva. Sicer pa imamo na državni revizijski komisiji veliko število res specializiranih strokovnjakov, ki odlično obvladajo javna naročila in se lahko na njih in na njihovo strokovnost resnično zanesem."

Za učinkovitejše pravno varstvo pri javnem naročanju

Vlada je pripravila in poslala v obravnavo in sprejem v državni zbor spremembe zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Jih podpirate?

Obvezna ustna obravnava ne sme koristiti le odvetnikom

Kaj pa ustna obravnava, tudi ta zbuja vaš naslednji pomislek?
"Pomislek se nanaša na obvezno ustno obravnavo. Veljavni zakon jo predvideva kot možnost, v predlogu sprememb pa je predvideno, da bi bila obvezna, če bi jo zahtevala tako naročnik kot predlagatelj revizijskega zahtevka. Včasih je senatu in predsedniku senata zadeva jasna, zato ustne obravnave za presojo ne potrebujeta."
Koliko je zadev, ko jo potrebujeta?
"Od na primer 50 zadev sta mogoče ena ali dve takšni, kjer bi bilo smiselno razpisati ustno obravnavo, predvsem takrat, ko je treba razjasniti kakšna tehnična vprašanja ali morebitne nejasne navedbe udeležencev postopka. Vsekakor ne bi bilo primerno, če bi ta institut služil le odvetnikom, povečevanju stroškov in podaljševanju postopka. Prav temu se želimo izogniti s to novelo zakona."
Imate pa še četrti zadržek, kateri je?
"Prednostna obravnava zadev, ki se je znašla v predlogu sprememb zakona predvsem zaradi velikih infrastrukturnih projektov. Na državni revizijski komisiji rešitve v povprečju sprejmemo v 15 delovnih dneh od prejema popolne dokumentacije, kar je najhitreje v celotni EU. Ne vem, ali je to sploh dobro, a hitreje ne moremo odločati, ker bo trpela kakovost, saj so zahtevki vedno bolj kompleksni. Prednostno naj bi obravnavali vsak razpis, vrednejši od deset milijonov evrov. Če prednostno obravnavaš eno zadevo, je treba drugo zadevo dati na stran. To je dejstvo. Državna revizijska komisija recimo odloča tudi o opremi, ki jo bolnišnice nujno potrebujejo, pa o šolskih prevozih otrok in tako dalje. Če bo rešitev o prednostni obravnavi sprejeta, bomo morali te zadeve, o katerih je treba čim prej odločiti, dati na stran, da bi rešili infrastrukturni projekt, za katerega teden dni prej ali pozneje ne pomeni tako rekoč nič, saj se ti postopki pri naročnikih vlečejo nekaj mesecev."

Pri drugem tiru za pomoč zunanjega eksperta

V primeru projekta za gradnjo premostitvenega objekta doline Glinščice v okviru projekta za gradnjo drugega železniškega tira med Divačo in Koprom ste se odločili za pomoč zunanjega eksperta?
"Da, ker kljub dodatnim poizvedbam in pojasnilom udeležencev postopka nismo mogli ugotoviti dejanskega stanja zadeve. Dokumenti so si diametralno nasprotujoči, prav tako trditve strank v postopku. Lahko bi sprejeli samo 'črkobralsko' odločitev. To pa ne bi bilo odgovorno."