(INTERVJU) Srečo Dragoš: Ukrep o cepljenju je nepravičen in nelogičen

Ali se vam zdi predlog spremembe zakona o nalezljivih boleznih smiseln?

"Na Fakulteti za socialno delo mislimo, da je preoster. Zavračanje cepljenja je dejanski epidemiološki problem, ki ga je treba rešiti, a nikakor ne s predlaganimi ukrepi diskriminacije pri vstopu otrok v izobraževanje. Take represivne bližnjice ne delujejo."

Zakaj ne?

"Take bližnjice ne delujejo zaradi štirih razlogov: ker je ukrep nepravičen, nelogičen, poglabljal bo družbeno neenakost, zelo verjetno pa tudi ne bo učinkovit. Nepravičen je zato, ker je izrazito nesorazmeren, saj ukrep ne prizadene dejanskih krivcev, pač pa najšibkejše žrtve. Kaznuje se otroke, ki bodo zaradi starševske zmote kaznovani dvakrat. Zaradi neodpornosti bodo, bolj kot vsi ostali otroci, izpostavljeni okužbam, hkrati pa jim bo odvzeta celo možnost izobraževanja in še prej socializacije v otroški dobi (prepoved vpisa v vrtce). In vse to se jim bo zgodilo v letih, ko še ne veljajo za družbeno (zakonsko) odgovorne."

Dejali ste, da je ukrep tudi nelogičen. Lahko to pojasnite?

"Ukrep je nelogičen, ker kaznuje točno tiste mlade državljane, ki so najbolj nemočni, saj jim tudi zakonsko ni priznana volja, da bi vplivali na prekršek, zaradi katerega bodo kaznovani za vse življenje. Prav neverjetno je, kako se širi prav ta represivna mentaliteta. Ne pozabimo, da se ravnokar pod aktualno vlado razmišlja celo o tem, da bi legalizirali - sporno, že od prej obstoječo, a še ne uzakonjeno - prakso, da se denarno kaznuje tudi starše, ki otrok ne pošiljajo redno k osnovnošolskemu pouku. Ta nova praksa slovenske 'socialne' politike je uperjena proti romski populaciji in je izumljena samo zaradi nje. Kje se bo to končalo?"

Je še v čem nelogičen?

"Nelogičen je tudi v pričakovanju, da bodo sankcije učinkovale. Če se izkaže, da bodo res učinkovale - da si starši res premislijo šele zaradi prisile -, je ustrezneje prakticirati takšne sankcije, ki udarijo starše namesto otrok, na primer kaznovanje v obliki obvezne pomoči v bolnišnicah, kjer se zdravijo otroci, ali delo v nevladnih organizacijah, kjer pomagajo revnim ali bolnim … Druga možnost pa je nasprotna: lahko se pokaže, da se starši anticepilski ideologiji ne bodo odrekli kljub zagroženi kazni in bodo pač računali na privatne vrtčevske in izobraževalne ustanove. V tem primeru pa bi zakonska rešitev problem odločno poglobila, ne pa blažila."

Poglobila se bo, tako pravite, tudi družbena neenakost. Zakaj?

"Predvideni ukrep bo povečal družbeno neenakost, ne pa zmanjšal, kajti dodatno bo na slojevskem dnu zacementiral točno tiste, ki so že sedaj na dnu. Proticepilska ideologija je namreč najpogostejša pri manj izobraženih starših, najmanj prisotna pa je pri bolj izobraženih starših."

V čem vidite, da je ukrep neučinkovit?

"Neučinkovitost ukrepa je v tem, da ta hip nihče v Sloveniji ne ve, ali bo omenjeni ukrep z grožnjo zakonske sankcije res deloval. Najmanj enako verjetno je, da ne bo deloval zaradi odpora staršev. Možno je tudi, da bo stanje še poslabšal, kajti starši s proticepilsko ideologijo so žrtve nekvalificiranih in protislovnih informacij, ki jim, kot rečeno, v večji meri podležejo tisti z nizko ali nikakršno funkcionalno pismenostjo. Teh je največ na družbenem dnu. Značilnost staršev z družbenega dna pa je, da bistveno manj od vseh ostalih slojev cenijo izobrazbo, saj so tudi sami brez nje. Pri takšni populaciji je zato bolj verjetno, da bi kaznovalni ukrep države še poglobil odpor do stroke in politike, in manj verjetno, da bi ga ublažil."

Ali obstaja možnost, da se potem na izbrane fakultete ne bo vpisal perspektiven kandidat?

"Nikakor ne. Odstotek necepljenih otrok oziroma staršev, ki zavračajo cepljenje, ni in nikoli ne bo tako velik, da bi vplival na vpis študentk in študentov v naštete izobraževalne programe."