(INTERVJU) Tadej Troha: Vojaška govorica deluje le, ko ljudje začutijo, da druge institucije države odpovedujejo. To je jasno.

Kristina Božič
28.03.2020 06:05

Filozof Tadej Troha s filozofskega inštituta ZRC Sazu je avtor knjige Intervencije v nepovratno. Pojasnjuje, kako kapitalizem preprečuje, da bi bile države primerno pripravljene na situacije krize in kam lahko vodi sedanja izkušnja z globalno pandemijo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tadej Troha o ukrepih ob globalni pandemiji virusa covid-19 in kako je zdravstvena kriza razkrila, da kapitalistična logika sili države v neodgovorno in nezadostno ravnanje, ki ne razmišlja o tem, kako zaščititi ljudi. 
osebni arhiv

Prvi ste se filozofsko ukvarjali s koncem in nepovratnim. Kako nam ti razmisleki pomagajo razumeti sedanjo globalno pandemijo?
Problema konca in nepovratnost sta se zame povezala s sorodnim problemom, s serijo kriz. Leta 2010 smo se s kolegi začeli ukvarjati z ekonomsko krizo in njenimi podaljški, leta 2015 se je zgodil prihod beguncev. Problem nepovratnosti pa je popolnoma centralen za razumevanje tudi podnebne krize. In prav zaradi raziskovanja podnebne krize in "podnebnih izrednih razmer" sem morda kakšen teden prej razumel, da se ne bomo mogli izogniti posledicam globalne pandemije, kljub lastnemu intimnemu zanikanju resnosti problema in drugim psihološkim mehanizmom bežanja pred soočenjem, ki jih imamo vsi v sebi. V neki točki je situacija postala nepovratna.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da je zaradi strukture družbenega sistema, ki bi lahko sicer bila drugačna, epidemija postala neizogibna. Epidemija ne izbruhne neposredno zaradi virusa, ampak zaradi tako rekoč neizogibnega družbenega zamika zadostnega odziva na virus – poleg zamika inkubacijske dobe torej tudi zaradi naše nejevere, podcenjevanja, nezmožnosti prilagoditve prioritet. Temeljno vprašanje ob grožnji nepovratnih procesov je vprašanje ustreznega proti-delovanja. Izkaže se, da je potrebno pozabiti na dosedanja merila sorazmernosti ukrepov. Ključno bi bilo uporabiti vednost o obstoju in poteku tovrstnih eksponentnih procesov, nato pa ukrepati po merilih že napovedljive prihodnosti, kakšne bodo razmere čez štirinajst dni ali še kasneje in kaj se bo tedaj zdel sorazmeren ukrep.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta