Gospa Fajon, v Maribor ste prišli po praznovanju dneva državnosti, 30-letnice slovenske samostojnosti. Udeležbo na osrednji proslavi ste odpovedali tik pred zdajci. Niti Milan Kučan tega ni storil. Je bila to pravilna odločitev?
"Intimno sem razočarana, tudi žalostna, ker sem si iskreno želela biti na državni proslavi, so me pa nazadnje te neprestane provokacije prepričale, da gredo stvari predaleč. Zanikanje zgodovine in pomena narodnoosvobodilnega boja, zmage nad fašizmom in nacizmom z nenadno prepovedjo prisotnosti praporščaka … Dovolj je tega, da nas predsednik vlade na tak način razdružuje. Če vprašate mene, bi državna proslava morala biti praznik vseh državljanov."
Kako je bilo na alternativni proslavi? Se vam zdi prav, da se je udeležijo politiki?
"Ne vidim razloga, zakaj ne, tja sem bila povabljena, lahko pa bi šla tudi osebno, kot Tanja. Šla sem tudi zato, da slišim glas zaskrbljenih ljudi. Ker me to, kar se dogaja zadnje leto, skrbi. Odmikamo se od ustaljenih vrednot, ki smo jih zgradili v Sloveniji, v mislih imam predvsem grobo politično poseganje v svobodo medijev, pravosodje, policijo ..., občutek je, da se naglo spreminja značaj družbe. Zaradi nezaupanja, ki se je vzpostavilo v javnosti, tudi do politike, bomo imeli vsi skupaj veliko dela, da bomo narod ponovno povezali, poenotili, vzpostavili nazaj neko normalno stanje in spoštovanje drug do drugega."
Predsednika vlade in države ste označili za osebno odgovorna za razklanost, v kateri živimo in praznujemo. Janez Janša vam ves čas vrača žogo, da so vrata za sodelovanje s SDS odprta.
"Janša in SDS gotova nista edina kriva, vsi nosimo del odgovornosti, politika, mediji in družba, za to, da se kregamo, da se ne poslušamo, da težko sodelujemo. Ne bi pa rekla, da ima Janez Janša odprta vrata, vsaj ne iskreno. Socialni demokrati smo mu v času epidemije večkrat poslali alternativne predloge za reševanje krize, pa na nobenega ni niti odgovoril. O neki iskreni želji po sodelovanju torej ni mogoče govoriti. Kar najbolj zamerim, pa je njegova nesprejemljiva komunikacija, ki je niso deležni le novinarji, tako domači kot tuji, ampak tudi politiki, diplomati, pravzaprav vsi, ki razmišljajo drugače, kritično. Diskreditacija, aroganca, cinizem so prepogost spremljevalec Janševih izjav, sama takšnega jezika ne uporabljam in ga nikoli ne bom."
Kako to situacijo preseči?
"Z iskrenim delom. Politiki moramo biti vzgled, osebno ne smemo širiti nestrpnosti, sovražnih, nesramnih ali žaljivih izjav. Želela bi, da ljudje čutijo, da smo politiki tu za njih. Sami mi je to v zadnjih petnajstih letih v Evropskem parlamentu uspelo doseči, zelo veliko sem se ukvarjala s politiko na Zahodnem Balkanu, ljudje tam me spoštujejo, ker smo naredili veliko lepih zgodb, in verjamem, da je to mogoče tudi v Sloveniji."
"V Bruslju imamo črn madež, zelo nas spremljajo"
Opozicijski manevri za menjavo Janševe vlade so bili neuspešni, od pozivov k odstopu do konstruktivne nezaupnice. Bomo torej prihodnje leto šli na redne volitve ali dopuščate še kakšno možnost?
"Mi smo nastavljali ogledalo, opozarjali na škodljive poteze, tu ni šlo zgolj za nagajanje ali poskus opozicije, da za vsako ceno deluje proti predsedniku vlade. In nismo edini, kritike prihajajo tudi iz tujine, v Bruslju ima Slovenija črn madež, zato nas ob prevzemu predsedovanja zelo spremljajo. Kot veste, nismo dobili velikih nalog, ki bi jih sicer kot država verjetno imeli. Nadaljnja preštevanja pa so odvisna tudi od drugih partnerjev. V parlamentu imamo več glasov kot koalicija, ki je zelo oslabljena in nima več potrebne večine, kar povzroča zelo neprijetno in težko situacijo. Preseneča me, da je premier v tako kratkem času oslabil tudi svoje koalicijske partnerje, čeprav je to očitno njegov modus operandi. Zato ne izključujem, da se ne bi zgodil še kak preobrat. Pričakujem namreč, da bodo v SMC in Desusu, ki sta v veliki meri razočarala svoje volivce, pred volitvami spoznali, da so pred vstopom v to vlado obljubljali drugačno politiko."
Da ni smiselno izvajati kakršnihkoli manevrov, ki bi vodili k volitvam med predsedovanjem, je rekel tudi Matjaž Han. Kakšne obete imate za slovensko predsedovanje?
"Oba z Matjažem se zavedava, da čas predsedovanja EU ni najboljši za volitve, vsi si namreč želimo, da bi država predsedovanje izpeljala karseda dobro. Prvo predsedovanje Slovenije sem v Bruslju spremljala kot novinarka, tudi takrat je bil predsednik vlade Janša, bili smo na začetku naše poti v EU, in lahko rečem, da je to bila zgodba o uspehu. Zdaj me skrbi bolj. Ta teden smo v Evropskem parlamentu slišali veliko kritik na račun pravosodja in razveljavitve postopkov evropskih delegiranih tožilcev. Prav tako se Slovenija, čeprav bi se kot prva morala, ni postavila v bran evropskih vrednot v primeru zakona, ki prepoveduje homoseksualne izobraževalne vsebine za mladoletne na Madžarskem. Skrbi me, da ne bomo vodili politike, ki bo v skladu z evropskimi vrednotami."
Nas torej Bruselj že vidi kot del iliberalnega tabora z Madžarsko in Poljsko?
"Prepogosto smo videti kot zavezniki, celo občudovalci voditeljev na Madžarskem in Poljskem. Pri čemer naj spomnim, da sta obe državi v postopku zaradi kršenja 7. člena pogodbe o EU in jima grozi odvzem glasovalnih pravic zaradi kršitev ustave, demokracije, posegov v pravosodje. To nas oddaljuje od zdravega jedra EU."
Je možno, da bi šla opozicija na volitve s skupnim mandatarskim kandidatom? In ali drži, da se je tozadevno na mizi znašlo tudi ime znanega gospodarstvenika iz vaših krogov Sandija Češka?
"Veliko smo se naučili drug od drugega, sestajamo se redno, o pomembnih zadevah se dogovorimo, ustvarili smo neko zaupanje. Ali bomo skupaj šli na volitve, je še prezgodaj reči, sem pa sama odprta za nek predvolilni blok, ki bi na volitvah nastopil s skupnimi programskimi točkami. Kar se Češka tiče, pomaga mi na področju gospodarstva, nanj na tem področju računam tudi v prihodnje."
Koliko na odnose vpliva boj za primat, kdo na levi sredini bo prevzel vlogo glavnega izzivalca Janše?
"Ne čutim nekih hudih trenj, verjamem, da je med nami zaupanje, da si med sabo ne bomo tekmeci v tej kampanji. Uspelo nam je vzpostaviti tudi dobro skupno programsko platformo, še zmeraj delujejo tudi skupne skupine ljudi, ki delajo na vsebinah. To mi daje upanje, da smo sposobni skupaj nastopiti na volitvah."
Se s kom od nepovezanih poslancev še pogovarjate o prestopu?
"Seveda, ne le z nepovezanimi, tudi s kolegi iz Desusa, predvsem tistimi, ki jih je razočarala njihova poslanska skupina. Si pa želim predvsem, da k nam prestopijo tisti, s katerimi delimo skupne vrednote. Naša vrata ostajajo odprta."
Koliko pri tem z vami sodeluje Karl Erjavec?
"S Karlom dobro sodelujeva, osebno je zelo razočaran nad dogajanjem v stranki, zato nam pomaga razočarani del Desusa pripeljati k SD."
Kaj bodo za SD ključne vsebinske točke, prioritete do konca mandata?
"Zagotovo zdravstvo, ki najbolj skrbi tudi ljudi. Vsekakor se bomo morali kmalu pogovoriti, zakaj smo imeli tako veliko število umrlih, kaj se je dogajalo z javnim zdravstvenim sistemom, zakaj ljudje niso prišli do drugih zdravstvenih storitev. Potrebujemo učinkovitejši zdravstveni sistem. In pa seveda boljše gospodarstvo, takšno, ki bo zagotavljalo boljša delovna mesta in višje plače. V kratkem vlagamo v proceduro tudi stanovanjski zakon za neprofitna stanovanja za mlade, ena osrednjih tem bo zagotovo tudi zelena politika, zelena infrastruktura, pa seveda vrednote, človekove pravice, demokracija."
Ste zadovoljni z opravljenim v stranki? Koliko ste zaradi evropske službe še vedno premalo izkušeni, prisotni v domači politiki?
"Zaradi epidemije sem praktično že celo leto v Sloveniji. V tem času sem se marsikaj naučila in se tudi utrdila. Vsekakor pa me čaka še veliko dela, da vzpostavim še več zaupanja, še več ekip za izdelavo programskih vsebin, da bomo sposobni delati dobro, v nekaterih pogledih tudi drugače, kot so delale vlade, v katerih so bili Socialni demokrati."
Koliko poznate razmere v Mariboru, ključne razvojne izzive?
"V Mariboru sem kar pogosto, lani in letos sem bila na Lentu, prejšnji teden na otvoritvi Borštnikovega srečanja..., vsaj dvakrat sem v zadnjem času govorila tudi z županom Arsenovičem. Nam pa tudi danes ljudje tu sporočajo različne stvari. Vse to vzamem na znanje in se pripravljam na čas, ko bomo spet vzpostavili vlado."
Janševa vlada je v zadnjem času vendarle precej odprla denarnico, Maribor dobi 3,2 milijona evrov za Dvorano Tabor, 12,5 milijona za knjižnico ...
"To so nesporno pozitivne zgodbe za mesto. Nedvomno ima država do Maribora svoj dolg in večje financiranje mariborskih projektov sedaj omogoča tudi nova finančna ovojnica iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Sem pa kritična do ekonomske politike vlade, ki je neprimerna. Lani in letos je ustvarila za šest milijard evrov luknje v proračunu. In to bodo odplačevale prihodnje generacije, kar bo velik izziv za vse naslednje vlade."
Kakšne so ambicije SD na lokalnih volitvah v Mariboru prihodnje leto? Kako sicer ocenjujete kondicijo tukajšnjega odbora, ki večje politične prezence nima?
"Mislim, da stranko v Mariboru v zadnjem času zelo krepimo, prihajajo novi obrazi in verjamem, da bomo z njimi ustvarjali verodostojno politiko, ki jo bodo ljudje na volitvah prepoznali. Tudi naša podžupanja v Mariboru dela dobro, bi pa na volitve vendarle morali s svojim lastnim kandidatom."