(INTERVJU) Tanja Srečkovič Bolšec: Že letos vsi sanjamo, kam bomo potovali

Koronakriza je prizadela turizem tako, kakor si še nekaj mesecev pred epidemijo nismo mogli niti predstavljati. A na koncu, kot ste dejali v najinem zadnjem pogovoru, bo na Ptuju kljub vsemu, ob mnogo bolj črnih napovedih, letni izkupiček ob ugodni jeseni celo podoben kot lani. Je Ptuj imel predvsem srečo, da še vedno veliko večino prenočitev in prihodkov predstavlja zdraviliški turizem? Čeprav se, ko je govor o turizmu na Ptuju, izpostavljata predvsem zgodovina in kultura.

"Seveda, zavedati se je treba, da je Ptuj v slovenskem prostoru uveljavljen predvsem kot zdraviliško mesto. Na koncu koncev so bili v preteklih letih izenačeni slovenski in tuji gostje. Trend, da prevladujejo tuji gostje, je opazen šele zadnja tri leta. In tu je treba nedvomno jasno in glasno poudariti, kako pomembne so Terme Ptuj in celotna vzporedna ponudba, ki se ob tem gradi. Se je pa v zadnjih letih razširil tudi nabor ponudnikov v neposredni bližini središča mesta, kjer gostje v ospredje postavljajo tudi druga doživetja, ki jih lahko začutijo v mestu in v širši destinaciji. Ključno je, da zgodovinske in kulturne danosti smiselno vključimo v turistično ponudbo. Torej, k nam prihajajo zdraviliški gostje, gostje, ki jih zanimata zgodovina in kultura vzporedno z gastronomijo, ter poslovni gostje. Na tem področju nas sicer še čaka veliko dela, ampak razvoj industrije organizacij poslovnih srečanj in kongresov je na Ptuju pomemben še posebno v času nizke sezone, ko je treba dodatno polniti kapacitete prenočitvenih ponudnikov."

Kolikšen delež obiskovalcev torej pride na Ptuj izključno zaradi zgodovine, kulture? Glede na to, da veliko zgodovine ta čas niti ni mogoče videti.

"Tovrstne raziskave še nismo delali, smiselno jo bo narediti, ko se bodo stvari ponovno postavile v nekdanje okvirje, ko bomo prišli iz krize in se bo turistična slika Ptuja na novo oblikovala. Se pa strinjam, da nas na področju reprezentacije zgodovine čakajo številni izzivi. Kaj nam pomagajo tisočletja zgodovine, če jih ne moremo predstaviti na dostojen način. Upam, da bodo koraki, ki se peljejo v tej smeri, vidni v nekem spodobnem časovnem obdobju. V tem trenutku pa se na zavodu osredotočamo na to, kar je turistu na očeh in kar lahko doživi, se pravi ptujski grad z izjemno zbirko muzejskih artefaktov nacionalnega pomena, najstarejše arhivsko vino v Ptujski kleti, dominikanski in minoritski samostan … Recimo, en lep primer obujanja zgodovine iz depoja nam uprizarjajo v hotelu Mitra, kjer je na ogled V. mitrej."

Pa se pri tako majhnem mestu ali celo majhni državi, kot je Slovenija, sploh da v resnici ponujati izključno en segment ali je recept za uspeh pravzaprav preplet ponudbe?

"Seveda se da, poglejte Kras in Brda. Na Ptuju se je že v strategiji zastavilo, da so glavne teme turističnih doživetij staro mestno jedro oziroma Ptuj kot zgodovinsko mesto, kultura in umetnost, kar nedvomno sooblikuje mesto, kulturna dediščina, ki se v zadnjih letih zelo dobro predstavlja preko različnih tematsko dodelanih zgodb, vino in kulinarika, kjer naša najvidnejša vinarja ustvarjata izjemne rezultate na slovenskem in tujih trgih. Sledijo jima tudi preostali vinarji širše v destinaciji, ki so prav tako že razviti ali se hitro prilagajajo trgu. V zadnjem obdobju pa se močno razvila še kulinarična ponudba. Ob tem ostajajo v ospredju tudi velnes in športne aktivnosti, ta segment je prav tako v porastu."

Torej vidite sami v prihodnosti Ptuj kot zdraviliško mesto, ki ponuja tudi bogato zgodovino in kulturno dediščino? Ali obratno - bi postavili na prvo mesto dediščino, arheologijo?

"Tu ne vidim prvega in drugega mesta, turistično ponudbo je treba graditi vzporedno. Kako pomembno je, da smo prepoznani kot zdraviliško mesto, je še zlasti opazno v letošnjem letu, ko beležimo izjemne rezultate pri zasedenosti prenočitvenih kapacitet. Resnično nas je bilo strah, da kot ena izmed mestih občin ne bomo imeli tolikšne zasedenosti. In potem so se kar naenkrat začele polniti kapacitete, najprej v termah in potem še pri manjših ponudnikih. To pomeni, da nam je s trenutno ponudbo uspelo prepričati slovenske goste, da smo zanimivi za obisk, in da pri razvoju turistične ponudbe delamo v pravi smeri. Je pa pri tem, kar ste navedli, ključno, da tudi naši ponudniki razmišljajo v tej smeri. Da drug drugega podprejo. Da turistu priporočajo, kaj obiskati, da imajo osnovno turistično znanje, ki ga podelijo z obiskovalci mesta. To je prvi korak k povezovanju v našem mestu. Za to področje si tudi sami zelo prizadevamo."

Vemo, da so obiskovalci večino turističnih bonov na Ptuju porabili v termah. Koliko pa so imeli od njih drugi, manjši nastanitveni objekti?

"Manjši nastanitveni objekti so imeli nekoliko manj od turističnih bonov, vendar kljub temu govorijo o uspešni sezoni. Nekateri imajo za le 10 odstotkov slabše rezultate, kot so jih imeli v lanskem letu. Dobro sezono pričakujemo še v nadaljevanju, jesensko in zimsko morda celo boljšo, kot so običajne sezone, ker predvidevamo, da bodo številni želeli do konca leta izkoristiti bone. Je pa res, da se lahko z danes na jutri vse obrne na glavo. Saj vidimo, kako nihajo številke obolelih in se stopnjujejo ukrepi. Zdaj je ključno, da se čim bolj držimo ukrepov in se ne izpostavljamo nevarnostim. Je pa v tem trenutku zelo nehvaležno izvajati promocijo v tujini, saj se možnost prehajanja mej tudi spreminja iz dneva v dan. Rekla bi, da je ta kriza veliko destinacij opomnila na to, kako pomembno je, da poleg tujih trgov nagovarjamo tudi slovenskega."

Cilj bonov je bil tudi vzpodbuditi drugo potrošnjo na destinacijah. Je bilo to uspešno, koliko so imeli gostinci od bonov?

"Gostinci beležijo zelo različne rezultate, tistim, ki so bili precej bolj odvisni od tujih trgov, je danes veliko težje, nekateri pa so polno zasedeni. Mi smo pred sezono vse ponudnike prenočitvenih kapacitet izrecno naprosili, naj turiste pošiljajo v gostilne, v muzeje, galerije, naj ponujajo vodenja in tako drug drugemu pomagajo. Upad prometa pa se, logično, pozna vsem. Ampak letos skupaj ugotavljamo, da je pomembno, da se preživi ta sezona. In da se zajezi koronavirus s pomladjo."

Sicer je tudi v mesecih pred izbruhom pandemije na Ptuju kazalo na rekordno turistično leto. Kje vidite razloge?

"Ptuj se iz leta v leto uveljavlja kot atraktivna turistična destinacija. Pri tem je seveda pomembno, da je rast prenočitev in prihod gostov na nivoju celotne Slovenije, kar pozitivno vpliva tudi na nas. Sicer pa zavod nastopa na tujih trgih, seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi. Pomembno je, da smo prisotni na turističnih sejmih, da se povezujemo v združenja, kjer vodimo skupne promocijske nastope."

Kakšni so na splošno trenutno trendi v turizmu, kaj danes v prvi vrsti pritegne tujega in kaj domačega turista?

"Turiste, ki obiščejo našo destinacijo, razvrščamo v skupine milenijci, foodiji, pari, družine, starejši in tranzitni gostje. Zadnji so za nas še posebno pomembni, saj smo v veliki meri odvisni od tranzitnega prometa. Splošno pa so se v preteklih letih naredile analize posameznih skupin in njihovih interesov, zato da lahko v skladu s tem oblikujemo turistična doživetja. Danes je treba v prvi vrsti ustvarjati doživetja. Ogled posamezne znamenitosti ni več dovolj. Turist želi občutiti destinacijo, se spoznati z domačini."

Tudi sami ste poskusili v zadnjem času s kar nekaj inovativnimi ponudbami, od večerje na mostu do doživetij v rovu pod gradom. Kako uspešna je tovrstna ponudba? So ljudje za edinstvena doživetja pripravljeni seči tudi nekoliko globlje v žep?

"So pripravljeni in to ljudje iščejo. Ljudje so za dober produkt, za vrhunsko doživetje pripravljeni odšteti nekaj več. Večerja na mostu za pešce je bila prava uspešnica. Pričakovali smo dober odziv, a povpraševanje je vsaj trikrat preseglo ponudbo. To je dober znak. Za vstopnice so se zanimali tudi ljudje iz bolj oddaljenih krajev, kar nam ponovno dokazuje, da moramo biti edinstveni, kreativni in inovativni. Tudi degustacije v temi pod rovom so prava uspešnica. Ta produkt smo takoj promocijsko podprli, ker je dodobra popestril našo ponudbo."

Prihodnje leto bo Slovenija evropska regija gastronomije. Prav to je menda področje, na katerem ima slovenski turizem še veliko rezerve, povprečno je namreč turist pri nas še leta 2018 porabil za prehrano le 15 evrov na dan. Smo zdaj na boljši poti? Zdi se, da Ptuj tu nekoliko zaostaja.

"Zaostajamo. Lahko bi iztržili precej več, moramo pa temu primerno oblikovati ustrezno ponudbo. Poglejte prav primer večerje na mostu za pešce. To je dokaz, da se da. Seveda pa je naša naloga pred prihodnjo sezono, da čim več gostincev aktiviramo, da v svojo ponudbo vključijo lokalne pridelovalce, jih ustrezno označijo na menijih, da se v gostilni ponudi tradicionalna in reprezentativna ponudba destinacije. In da zraven postrežemo lokalno vino. V prihodnjem tednu sklicujemo skupni sestanek več deležnikov na temo prihajajočega leta, saj se želimo ustrezno pripraviti in narediti okviren načrt, ki bi ga zasledovali.
Sicer pa se prihodnjega leta veselimo tudi zato, ker bo v drugi polovici leta Slovenija predsedovala Evropski uniji. Zaradi tega si obeta del kongresnega dogajanja tudi na Ptuju, več poslovnih gostov."

Kako pomembna pa je ponudba dogajanja za prihod turistov? Ptuj se v zadnjih letih skuša uveljaviti tudi kot mesto, ki vso sezono ponuja različne festivale, tu je seveda tudi Kurentovanje.

"Ptuj je že uveljavljen kot mesto z bogatim kulturnim dogajanjem vse leto. A se zavedate, da imamo na Ptuju bogato festivalsko dogajanje od Kurentovanja naprej tekom celotnega leta? Da vsak festival reprezentira pomemben del turistične ponudbe. O pomembnosti lokalne hrane govorimo zadnje leto, še posebno letos, a tradicionalni festival Dobrote slovenskih kmetij imamo na Ptuju že več kot tri desetletja. Preko festivalov obujamo zgodovino Ptuja, imamo festival sodobne umetnosti, glasbeni festival, poezijo, prepleteno z vinom, vino prepleteno s kulinariko, festival narodnozabavne glasbe. Številni se ne zavedajo, kako širok spekter obiskovalcev zajemamo z vsem naštetim. Kako smo lahko ponosni na vse, ki ustvarjajo to bogato dogajanje v mestu. Je pa res, da smo v fazi, ko moramo pri promociji festivalov narediti korak naprej, torej jih pričeti tržiti. O tem smo s posameznimi organizatorji govorili že letos, a nam je koronakriza prekrižala načrte, saj so bili tudi organizatorji primorani omejiti programe. Imamo pa izhodišča za prihodnje leto."

Kurentovanje je zagotovo eden od vrhuncev ptujskega dogajanja. Epidemiološka slika v Sloveniji trenutno ni najboljša, ni pričakovati, da bo stanje veliko boljše do februarja. Kakšno Kurentovanje pričakujete?

"Osnutek programa smo že začeli pripravljati, a so tu nove omejitve. Pa smo štiri mesece pred dogodkom. Prihodnje leto bo izvedba Kurentovanja svojevrsten izziv. Prizadevali si bomo, da program v neki obliki izvedemo, seveda ob tesnem sodelovanju z NIJZ. Z glavo skozi zid ne bomo šli, ker je preveč tvegano, si pa močno želimo, da vsaj v prilagojeni obliki predstavimo del naše tradicije."

Priprave tečejo, izvajalec za komercialni del dogajanja je izbran. Tudi letos, kot se zdi vsa leta doslej, ni šlo brez nekaterih očitkov pri izbiri izvajalca, prav tako se je izpostavljalo, da bo imel Ptuj manjšo karnevalsko dvorano kot katerakoli okoliška občina. Kako vi vidite ta del Kurentovanja?

"Ptuj oziroma mi kot organizatorji Kurentovanja moramo graditi zgodbo Kurentovanja na javnem delu prireditve, torej na tradiciji in dediščini, preko kurenta in drugih etnografskih likov. Ljudje si seveda želijo večerni del zabave, zato se tudi ta zagotavlja. Ne pomeni pa to, da moramo imeti največjo dvorano. Mi moramo imeti predvsem največjo skupino udeležencev povorke, dnevnih nastopov, skupnih nastopov kurentov. To je tisto, kar je Kurentovanje postavilo na svetovni zemljevid, ne večerne zabave."

Letošnja situacija, kakršne si še nekaj mesecev pred pandemijo ni bilo mogoče zamisliti, je bila zgodovinsko izjemna za turizem. Kakšne premike bo prinesla v panogi?

"Ljudje bodo bolj pazljivi v stiku z drugimi ljudmi in tujci. Zdaj se kažejo nekako tri skupine turistov: zelo pazljivi, finančno odvisni turisti, neodvisni turisti in tisti, ki se jih korona, v smislu strahu pred njo, ne dotakne. Destinacije bomo morale zdaj delati več za individualno ponudbo in produkte v naravi. Zanimivo bo tudi opazovati, kaj se bo zgodilo z avtobusnim turizmom, ki običajno polni mesta za pol dneva ali en dan. Tega, mislim, bo v prihodnje bistveno manj."

Pri nas se, tudi na Ptuju, na splošno že nekaj časa izpostavlja zeleni, doživljajski, butični turizem.

"Ena izmed prednosti Ptuja v letošnjem letu je tudi ta, da nimamo razvitega masovnega turizma. In si ga v resnici niti ne želimo. Ptuj je destinacija, ki nagovarja romantične, umetniške, razigrane ljudi, kamor zahajajo butični turisti. Butičnost moramo graditi še naprej in jo seveda nadgrajevati s temu prilagojeno ponudbo. Razvija se zeleni turizem, z Dravsko kolesarsko potjo dobivamo pomembno kolesarko traso, ki bo zagotovo privabljala nemško govoreče turiste. Začetki doživljajskega turizma pa so tudi z degustacijami v temi v rovu pod ptujskim gradom. To so začetki, ki pa so še daleč od ponudbe, ki jo želimo predstaviti."

Letos so sezono reševali predvsem turistični boni, kaj pričakujete v prihodnjem letu? Trenutno konca epidemije še zdaleč ni videti.

"Biti moramo optimistični. Sama upam, da bo vlada podprla ukrep z boni vsaj do marca, da preživimo nizko sezono, ki ponudnikom običajno povzroča največ izzivov. Spomladi pa, da bo cepivo, da bo dosežena določena stopnja precepljenosti ljudi, da bomo bolezen še bolje spoznali in se naučili z njo živeti. Mislim, da bomo potovali, ker že letos vsi sanjamo o destinacijah, ki jih zdaj ne moremo obiskati. Nekje v letu 2022 ali 2023 pa bi se po najbolj optimističnih scenarijih lahko že pogovarjali o turistični sezoni, kot je bila leta 2019. Seveda pa so to spet optimistične želje, realnost bo lahko znova povsem drugačna."

Torej pričakujete pomoč države turizmu tudi v prihodnjem letu?

"V preteklem tednu smo imeli skupni sestanek s Slovensko turistično organizacijo in predstavniki direktorata za turizem na ministrstvu. Predstavili so nam pobude, ki so jih podali na vlado. Pomoč bo potrebna. Ne smemo pozabiti, da so tukaj številni, ki še vedno ne morejo zagnati dejavnosti, kot so jo imeli v lanskem letu, na primer turistični vodniki, turistične agencije, samozaposleni v turizmu. Tem ljudem je brez dvoma treba pomagati."

Na ptujskem zavodu ste ob ponovnem zagonu turizma zastavili tudi nekatere usmeritve za prihodnost. Katere bi morale biti resnično prioritete v turizmu v mestu?

"Mi si seveda želimo ustrezne in urejene turistične infrastrukture, usmerjevalnih tabel in njihove enotne podobe. Čim več moramo narediti za digitalizacijo. Zelo si želimo arheološkega razstavišča, ureditve parkirišča s sanitarijami na parkirišču pod gradom, čim daljših in turistom prijaznih odpiralnih časov. Čim več turističnih ponudnikov, ki bodo skupaj z nami oblikovali turistično ponudbo. Nove atrakcije so nujno potrebne, da privabimo nov segment obiskovalcev. Če nam uspe realizirati idejo o odprtju mestnega stolpa, bomo že naredili pomemben korak v pravo smer. Obogatiti moramo ponudbo na Dravi in območje Rance. Veliko je potreb, niso pa vse lahko dosegljive."