Uroš Esih
Kaj ste razbrali iz ustne obravnave dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja prava EU v povezavi z neuresničevanjem arbitražne razsodbe o meji med državama minuli teden? Čigavi argumenti so bili prepričljivejši, slovenski ali hrvaški?
"Težko je reči, čigavi argumenti so bili prepričljivejši. Na koncu bo seveda Sodišče EU tisto, ki bo odločilo. Lahko rečem le, da so argumenti, ki sta jih predstavili obe strani, dobro znani že od vmesne razsodbe arbitražnega sodišča, ko se je Hrvaška umaknila iz arbitražnega procesa. Hrvaška trdi, da mejni spor še ni odpravljen, zato se ne moremo pogovarjati o vplivu na pravo EU. Slovenija trdi nasprotno, pravi, da je mejno vprašanje rešeno, zato ima vpliv na izvajanje prava EU, ki ga Hrvaška s svojim ravnanjem krši. Obe strani sta precej prepričljivo predstavili svoje argumente."
V Sloveniji je prevladal vtis, da je slovenska stran bolje predstavila argumente. Hrvaška odvetnica je imela nekaj vidnih težav s predstavitvijo stališč Hrvaške.
"Uvodni predstavitvi stališč sta bili na obeh straneh dobri, strukturirani in prepričljivi. Med odgovori na vprašanja sodnikov pa je imela hrvaška stran občasno težave, saj je morala njihova odvetnica preverjati hrvaška stališča pri drugih članih hrvaške delegacije. Slovenska odvetnika sta sodnikom odgovarjala neposredno in hitreje. Mislim pa, da se bodo sodniki skoncentrirali na vsebino stališča in da predstavitev stališč ne bo imela tako velike vloge."
Sodniki velikega Sodišča EU so obema stranema zastavili veliko detajlnih vprašanj. Je bilo iz vprašanj mogoče razbrati, na čigavo stran so se morebiti bolj nagnili, predvsem pa, ali bodo slovensko tožbo sprejeli v vsebinsko obravnavo?
"Seveda je težko predvideti, kako bodo sodniki odločili. Zanimivo pa je, da čeprav je bilo ponedeljkovo zaslišanje namenjeno hrvaškemu ugovoru dopustnosti sodbe, so sodniki že razpravljali o nekaterih vsebinskih vidikih slovenske tožbe Hrvaške. Izkazalo se je, da je nemogoče striktno ločiti vprašanje dopustnosti sodbe s samo vsebino slovenske tožbe. Sodniki so želeli predvsem preveriti, kako močna je povezava arbitražne razsodbe z opombo k hrvaški pristopni pogodbi, ki je bila dodana tudi k ribiški uredbi in se nanaša na režim vzajemnega dostopa slovenskih in hrvaških ribičev do teritorialnega morja druge države. Prav tako so sodniki spraševali tudi o schengenski meji, ki je prav tako del slovenske tožbe. Iz sodniških vprašanj okoli schengenske meje bi bilo mogoče razbrati tendenco v sodišču, da morda ne bodo sprejeli slovenskih stališč glede hrvaškega kršenja schengenskega zakonika. Bi pa lahko sprejeli slovensko tožbo v delu, kjer govori o hrvaškem kršenju ribiške uredbe."
Kako se bodo stvari odvijale od 6. novembra, ko bo generalni pravobranilec na Sodišču EU Priit Pikamäe predstavil svoje sklepne predloge?
"Jasno je, da bo sodišče najprej odločilo o dopustnosti tožbe. Odločitev sodnikov o dopustnosti bo znana dva do tri mesce po tem, ko bo generalni pravobranilec predstavil svoje predloge sodnikom. V večini primerov, ne v vseh, Sodišče EU sledi predlogom generalnega pravobranilca. So pa izjeme od tega primera, nazadnje v primeru Avstrije proti Nemčiji glede vpeljave vinjetnega sistema. Je pa slovensko-hrvaški primer zelo občutljiv, precej bolj od omenjenega avstrijsko-nemškega, saj gre za prvi sodni primer, ko imata državi članici ozemeljski spor. Iz predlogov generalnega pravobranilca ne bomo mogli sklepati, kako bo odločilo sodišče."
