(INTERVJU) To so koraki vstran od socialne države

Dr. Lars Johannsen je profesor politologije na danski univerzi v Aarhusu. Že vrsto let sodeluje s kolegi s Centra za politološke raziskave na FDV. Zanimalo nas je, predvsem kako gleda na fleksibilizacijo trgov, aktivne politike zaposlovanja in prekarizacijo dela, v diskusiji pa smo se dotaknili tudi koncepta varne prožnosti, ki ga Slovenci apriorno povezujemo z Dansko. Opozoril je, da omenjeni koncept pogosto razumemo zelo po svoje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Predsednica vlade je na Danskem socialna demokratka Mette Fredriksen. Kako se je politika spremenila, odkar je po volitvah vodenje vlade prevzela od liberalca Larsa Løkkeja Rasmussena?
"Socialni demokrati so na Danskem tradicionalno zelo močni. Je pa premierka Mette Fredriksen vlado oblikovala pred manj kot 4 meseci, ko je po zmagi na junijskih volitvah v koalicijo povabila Socialno-liberalno stranko, Socialistično ljudsko stranko in Rdeče-Zeleno zavezništvo. Zato je v tem trenutku še težko govoriti o tem, kako se bo politika pod njenim vodstvom spremenila. Jasno je, da se bo, v primerjavi s politiko njenega predhodnika, zasukala na levo. V kolikšni meri pa je vprašanje.
Med temami, ki so jih do sedaj že uspeli odpreti, je predvsem skrajšanje delovne dobe za delavce, ki opravljajo fizično delo. Večina v vladni koaliciji se namreč strinja, da si delavci, ki zaradi težkega fizičnega dela ne morejo ostati delovno aktivni tako dolgo kot vi ali jaz, zaslužijo prejšnjo upokojitev. Mislim, da se je v povezavi s to problematiko Fredriksenova že sestala tako s predstavniki delodajalcev kot s predstavniki sindikatov."
Evropska socialdemokracija je v zadnjih 30 letih zašla v globoko krizo identitete. Tony Blair je poskušal sodelovanje vzpostaviti z borznimi posredniki in bankirji, namesto s sindikati, ki so bili do tedaj tradicionalni zavezniki Laburistov. Kako se je kriza identitete izrazila v danski socialdemokratski stranki? So jo pri vas socialni demokrati uspeli prebroditi?
"Mislim, da je imela tudi danska socialna demokracija v preteklosti podobne probleme, kot jih je imela britanska. Ko je v 90tih letih od konservativcev prevzela vodenje vlade, se je pomaknila v sredino. Zagovarjati je začela mešanico politik, ki so jih pred njo oblikovale liberalne in liberalno-konservativne stranke. Nadaljevalo se je tanjšanje socialne države, pri čemer je bil argument za tovrstno politiko, da drugače pač ne gre. Da socialna država brez teh rezov ne more preživeti in da so socialni transferji v resnici kontraproduktivni, ker brezposelne odvračajo od angažiranega iskanja službe. Kar je bil čisti politični spin. Ukrepi so prizadeli predvsem tiste, ki so bili najbolj ranljivi že pred temi ukrepi in so bili zaradi nizke izobrazbe, slabih socialnih razmer in drugih problemov že prej na eksistenčnem robu. So pa volivci pomik socialnih demokratov proti sredi zaznali. To je bil en ključnih razlogov, zaradi katerih so po volitvah leta 2015 priložnost za vodenje vlade dobili predstavniki liberalne stranke Venstre, pod vodstvom Larsa Løkke Rasmussena.
Mette Fredriksen, ki je po volilnem porazu socialdemokratske stranke leta 2015, na mestu predsednice zamenjala upokojeno Helle Thorning-Schmidt, si je prizadevala narediti ponovni korak nazaj na levo. Moram pa reči, da so poteze in diskurz, ki se v politiki vodi trenutno, dejansko še vedno precej daleč od res leve politike."
Stranke, ki ste jih ob opisu aktualne koalicije našteli, so vse levo ali vsaj levo sredinsko usmerjene. Za Socialistično ljudsko stranko ste rekli celo, da so v njej Trockisti in Maoisti. Zakaj ima vlada sestavljena iz tako izrazito levih strank probleme z levimi politikami?
"Če ob strani pustim dejstvo, da je politike strank težko povsem presekati in jih v kratkem času postaviti na novo, so glavni vzrok za to predvsem migracije. Pred zadnjim valom je na Danskem že obstajala zelo močna skupina ljudi, ki so prišli iz Turčije in Pakistana. Družba se je ločila na tako imenovane 'stare Dance' in tako imenovane 'nove Dance'. Kar je šlo izrazito na roko desnici in populistom, ki so dobili zelo dober temelj za pripravo kampanje, Socialni demokrati pa so bili zato stisnjeni v precep. Del stranke je zagovarjal stališče, da mora socialdemokracija ostati zavezana svojim vrednotam, se pravi skrbi za enakost in za šibkejše, drugi del pa je zagovarjal stališče, da je potrebno ostati realen in nacionalistom iz rok vzeti najmočnejše orodje, če stranka želi na volitvah zmagati. Zato je tudi ravnanje premierke na nek način levičarsko, na nek drug pa še vedno precej konservativno."

"Varna prožnost je ustavila val individualizacije in prelaganja odgovornosti na delavca"


Ko Slovenci razmišljamo o danski politiki ali ekonomiji, ne moremo mimo koncepta "flexicuritya" oziroma "varne prožnosti." Kakšno vlogo je omenjeni koncept imel v razvoju danske družbe?
"Koncept varne prožnosti je po moji oceni rešil probleme nezaposlenosti na Danskem. Tudi obstoj same države blaginje, če hočete. Se je pa pod preteklo liberalno vlado obseg sredstev namenjenih za njegovo delovanje občutno zmanjšal. Kar je imelo seveda povsem neposredne posledice na njegovo delovanje."
Da se je koncept varne prožnosti pod liberalno vlado skrčil? Pri nas ga zagovarjajo predvsem predstavniki liberalnih in konzervativnih strank …
"Če želite, da bi sistem varne prožnosti dejansko deloval, kot je predvideno, morate močno okrepiti sredstva, ki jih socialna država nameni podpori in prekvalifikaciji brezposelnih. To pa lahko naredite le, če se večina najmočnejših strank odloči za krepitev vrednot, kot sta enakost in solidarnost. In to se je pri nas zgodilo. Sistem je zaradi tega začel delovati. Za primer uspešnosti reform lahko vzamemo ladjedelništvo. Nekoč je bilo ladjedelništvo na Danskem zelo pomembna panoga, v zadnjih desetletjih pa so delavci v tej branži zaradi selitve dejavnosti v poljske in kitajske ladjedelnice, ostali brez zaposlitve. Varna prožnost jim je omogočila, da so prešli v panoge, kjer je možnost zaposlitve velika in si na ta način zagotovili normalno življenje.
Prav varna prožnost je v največji meri ustavila val individualizacije in prelaganja odgovornosti na delavca, ki ga sta ga z neoliberalizmom in globalizacijo sprožila Reagan in Thatcherjeva."
Pravite, da je varna prožnost ustavila val individualizacije in prelaganja odgovornosti na delavca? Ko sva pred intervjujem govorila o aktivnih politikah zaposlovanja, ste bili precej kritični. Dejali ste, da na noben način ne gre za ukrep zaščite socialne države, ampak za podaljšano vpeljavo principa neoliberalne, kompetitivne države …
Res je. Aktivne politike zaposlovanja, ki jih trenutno zagovarja večina evropskih držav, so posledica jedrne spremembe v sami filozofiji oziroma dojemanju vloge države. Okrepljena individualizacija in pogojevanje socialnih pomoči sta po logiki stvari korak stran od osnovnega koncepta socialne države, znotraj katerega so bili socialni partnerji tisti, ki so opredeljevali pravice in dolžnosti posameznega dela družbe. Aktivne politike zaposlovanja so dejansko orodje kompetitivne države, ki na mesto klasičnih pogajanj med državo, delodajalci in delojemalci, vpeljuje princip neposrednega dogovarjanja med posameznikom in potencialnim delodajalcem. Proces temelji na Ricardovem konceptu primerjalnih prednosti, kar je očitno, saj se znotraj aktivnega zaposlovanja nenehno poudarja, da mora vsak delati na sebi in postati še bolj konkurenčen, da bi obdržal prednost pred ostalimi. In tako imel zagotovljeno prihodnost. Namesto solidarnosti in pomoči med zaposlenimi, tako v prvi plan stopa rivalstvo. Kdo v tem procesu pridobi največ, pa je tako ali tako jasno.
Pred leti sem bil v bolnici, na oddelku za rehabilitacijo. Govoril sem z delavkami in delavci, ki so okrevali po operaciji sklepov in hrbta. In povedali so mi, da so jih zaposleni v socialnih službah ves čas gledali z nezaupanjem. Kot bi vnaprej dvomili v to, da so zares bolni. Gledali so jih kot ljudi, ki si želijo živeti brez dela in na plečih drugih. Če pridete pred uradnika z zlomljeno roko, ali nogo, je verjetnost dvomov manjša, če pa imate probleme s hrbtom, ali pa s tesnobo, ki je posledica izgorelosti, pa boste pod sumom, še preden potrkate na vrata."
 

Tekma proti dnu


Ko sva govorila o strategijah, ki jih evropske države uporabljajo, da bi pritegnile tuja vlaganja, ste se izrazili precej slikovito. Dejali ste, da se obnašajo kot manekenke na lepotnem tekmovanju. Kaj je države iz vloge hegemonov pripeljalo v vlogo manekenk?
"Naj takoj opozorim, da so tuja vlaganja pomembna. Da se me ne bo razumelo napak. Zaradi njih lahko pride do novih gospodarskih iniciativ, posledično pa tudi do novih delovnih mest. To drži. Me pa moti način, na katerega države skušajo tuje investicije pritegniti. Če kapital pritegnete z nenehnim zmanjševanjem obdavčitev, je samo vprašanje časa, kdaj bodo sistemi blaginje ostali brez sredstev. Gre namreč za tekmo proti dnu. Ker zaradi strahu pred begom kapitala isto počno tudi druge države, je pozitiven učinek čedalje manjši, negativnih trendov pa ne morete ustaviti.
Mislim, da je eden bistvenih ukrepov za utrditev sistemov blaginje na evropski ravni, predpisana omejitev zniževanja davkov, ki zadevajo poslovanje gospodarskih družb. Tu enostavno moramo priti do dogovora, ne da se še naprej obnašamo, kot na lepotnem tekmovanju."
Kako bi opredelili prekarno delo? Kaj je značilno za prekarno zaposlene?
"Ko sem se zadnjič peljal mimo Tivolija, sem opazil raznašalca hrane, ki je z vso vnemo hitel po opravkih. Kar je lahko dobro izhodišče za opredelitev prekarnosti. Ne verjamem namreč, da je kolo, na katerem je fant pico peljal k naročniku, kupilo podjetje. Prekarno zaposleni morajo poskrbeti za orodja na katerih delajo. Kar pomeni, da morajo sami kupiti kolo. Ali avto, če so vozniki Uberja. Ali uniformo, če delajo v letalih Ryanaira. Gre dejansko za pospešeno prelaganje odgovornosti na delavca, o katerem sem govoril že pri aktivnih politikah zaposlovanja. Le da tu tega ne počne država, ampak podjetje. Posledice pa so hude. In prizadanejo ene bolj kot druge. Si predstavljate, da bi v Gorenju ali v Krki zaposlenim rekli, da morajo s seboj prinesti vse, kar potrebujejo pri delu in z lastnimi sredstvi zagotoviti, da bo proces izdelave kuhinjskih aparatov ali zdravil potekal nemoteno?
Posledice tovrstnih trendov so jasne. Vidne so predvsem na treh nivojih: v nestabilnosti zaposlitve, v pomanjkljivih socialnih in delovnih pravicah, ki jih človek ima in njegovi družbeni izključenosti. Za razliko od rednega dela, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost, celovito socialno zaščito in povezanost s sodelavci, prekarnost stabilnosti ne nudi na nobenem od naštetih področij. Ko posameznik izgubi delo, po večini dandanes nima možnosti pridobiti dela, ki bi mu nudilo varnost in poklicno napredovanje kot nekdaj. Nenadna prekinitev dotoka vseh prihodkov ga sili v to, da vzame dela, ki so mu ponujena. V primeru poškodbe ali bolezni praviloma prekarni delavec nima zaščite. Zelo pogosto je kot prekarni delavec tudi izoliran in daleč stran od sodelavcev. Kar se na prvi pogled morda ne zdi tako pomembno, ima pa vsekakor zelo slabe učinke tudi na psihično stanje in počutje človeka."

Lars Johannsen
Arhiv Večera

Slovenija in Danska v podobnem položaju


Kako prekarnost vpliva na delo sindikatov?
"Na tem področju sta Danska in Slovenija v podobnem položaju. Prekarnost družbo drobi. Kolektive ločuje na posameznike. Posameznike pa je zelo težko vzpodbuditi k angažmaju, četudi bi šlo za njihovo dobro. Zato so sindikati trenutno pod velikim pritiskom. Čedalje težje opravljajo naloge, ki so jih tradicionalno opravljali in ki jim dajejo moč."
Na kakšen način pa lahko sindikati po vašem mnenju povečajo svojo moč kljub položaju, ki ste ga opisali?
"Ključno bi bilo, da bi sindikati prekarcem vzbudili zaupanje v to, da se borijo za vse. Tudi za njih. In jim podali trdno platformo na osnovi katere, bi lahko prekarno zaposleni delovali tudi sami. Dejstvo namreč je, da prekarci nimajo ne časa ne sredstev, da bi postavili organizacijo, ki bi delovala podobno kot delujejo sindikati. Zato potrebujejo pomoč.

Črt Poglajen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta