(INTERVJU) Viktor Žakelj: Golob se hitro uči in priznava svoje napake

Gorenjec Viktor Žakelj je v maju dopolnil 80 let, v soboto bo praznik proslavil s prijatelji, še vedno pa kritično spremlja slovensko politiko. Zanimalo nas je, kaj meni o aktualnih političnih razmerah, saj so nekateri politiki, ki so delovali v njegovem času, še vedno aktivni.

Te dni mineva leto dni vlade Roberta Goloba. Kako ocenjujete njeno delo v prvem letu? Katere so njene največje vrline in napake?

"Najprej naj rečem, da ne sodim med tiste, ki vse vedo. Zavedam se svojih slabosti. V tem času nimam stika ne s pozicijo in ne z opozicijo. Odvisen sem od časopisnih novic, te pa so tako tako; odvisno od vira. Moja sodba je omejena s povedanim. Golob je v politiki neizkušen, ni se zavedal, kaj vse ga čaka, Janše ni poznal. Se pa hitro uči, priznava svoje napake. V SD ima bolj nestanovitnega partnerja, ki se ne zaveda svoje odsluženosti, pri 'mladincih' pa je še preveč mladostne ihte. Upoštevaje vse to in še žalostno dediščino Janše je treba priznati Golobu, da kar dobro 'frči'."

Vlada je napovedovala leto reform (zdravstveno, davčno, reformo plač v javnem sektorju, reformo v dolgotrajni oskrbi, nepremičninsko, medijsko...), nekakšno osvoboditev družbenega tkiva. V parlamentu ima za reforme udobno večino, ampak za zdaj ni rezultatov. Zakaj ne, kako naj se sploh loti reform in kaj pričakujete?

"Očitno je predsednik vlade hotel preveč. Potrebnih reform je vsaj za dve vladi in pol, in to ob močni strokovni in medijski podpori. Obojega ta čas še nima. Televizija je dokaz za to, ekonomska stroka mrči in čaka, da bo povabljena, ponujajo se le za vedno uporabni 'strokovnjaki'."

Prejšnja vlada se je soočila s covidom, krizo velikih razsežnosti in posledicami za zdravje slehernika, sedanja z vojno v Ukrajino in posledicami v energetiki, s porušenim zaupanjem v svetu. Kako ocenjujete, da se Golobova vlada sooča z ekonomskimi izzivi?

"Covid še ni rešen, posledice bodo še dolgo, če ne kar večno prisotne. Rešitev zdravstva ni enkratno dejanje, je permanentno stanje, ki potrebuje menjajočo se strategijo in trdno srednjeročno planiranje. Torej: dolgoročno in srednjeročno odgovorno planiranje morata postati jedro razvojne in tekoče politike. Tržno stihijo mora nadomestiti konsistentno družbeno odgovorno dolgoročno in srednjeročno planiranje. Tega za zdaj pri tej vladi (še ni) zaznati. To ne zadeva le družbene dejavnosti (na primer zdravstvo), ampak še bolj gospodarstvo zaradi trajnega pomanjkanja surovin, energentov in vse bolj kvalificirane delovne sile. Ne kličem Stalina, kaže pa ponovno brati Kidriča s konca štiridesetih in začetka petdesetih let prejšnjega stoletja."

Slovenija kandidira za položaj nestalne članice OZN, za katerega se poteguje tudi Belorusija. S čim lahko po vašem pripomore k utrditvi svojega položaja v mednarodni skupnosti, če ji uspe?

"Najprej z enotno stalno zunanjo politiko, ki je tudi kak Janša ne more prirejati. Zavedati se moramo, da smo majhna srednjeevropska država z balkanskim pridihom. Smo slovanski pribitek k zahodni Evropi, ki nas kot tako jemlje pri vseh delitvah Evrope. Ne gre se precenjevati."

Kako bi ocenili delo in moč samega predsednika vlade Roberta Goloba in drugih dveh koalicijskih partnerjev - SD (kjer vodja poslanske skupine tudi javno preko medijev kritizira predsednico) in Levice (ki je prvič v vladi)?

"Golob je pameten in tudi pogumen. Zaradi znanja, ki ga ima, je (skoraj) edini od naših predsednikov, ki ga je kdo od Evropejcev želel slišati. Tega bi se morali zavedati. V Evropi šolanost in znanje še nekaj veljata. Pri nas zaradi devalvacije visokošolskega sistema žal vse manj."

Kako vidite delo opozicije? Bi bilo dobro, da Golob pusti odprta vrata tudi za desno stran - NSi? Kako vidite SDS in pa lik Anžeta Logarja, ki ustanavlja politično platformo - kot človeka iz Janševe sence ali kot liderja prihodnosti?

"Opoziciji je treba vedno prisluhniti, njene pametne predloge vključiti kot njihove v tekočo politiko ali pa jih vključiti v 'lastno' politiko. Te kulture pri nas še ni. Od opozicije je relevantna SDS, drugo je manj pomembno. Poslušati je treba tudi 'Janševo senco', ki prihaja na svetlo. Ali bo to novi 'drugačni Janša', je treba še počakati."

Slovenija ima prvič predsednico republike - Natašo Pirc Musar. Slogi dosedanjih predsednikov so bili različni - od Kučana, Drnovška, Türka, Pahorja... Kaj pričakujete od nje?

"Po jutru se dan pozna. Od prejšnjega bo zlahka boljša. Kašne bodo njene 'dnevne' in 'večerne' odločitve, bo treba še malo počakati. Upam na najboljše."

Bili ste predsednik Socialistične stranke Slovenije, ki je prva 4. 10. 1990 predlagala plebiscit za samostojno Slovenijo. Od tega bo kmalu 33 let, pa so na politični agendi še vedno spomeniki, muzeji, boj med partizani in domobranci. Ne bi vas spraševal tega, če ne bi bil neposredni akter tistih časov, ampak - kakšno je vaše stališče do ustanovitve Muzeja slovenske osamosvojitve in sedaj združitve z Muzejem novejše zgodovine in kaj menite o predlogu prvega predsednika Kučana, da bi postavili nov spomenik osamosvojitve na Trgu republike?

"Partizani in domobranci bodo obstali. Prve bo treba dostojno kot trajnost ohraniti, druge kot značilnost predvsem ljubljanske pokrajine dostojno ohraniti kot žalostni zgodovinski spomin in predvsem opomin. Skupni muzej naj to omogoči. Ta mora dokončno povedati, da smo pobudniki plebiscita bili socialisti oziroma Socialistična stranka, ne pa kakšni drugi večni razumniki, ki so stalno breme slovenske politike. Kučan pa je moder mož. Vedno ob pravem času ponudi prave stvari. Upam, da tudi to pot zmaga."