Dober mesec dni mineva od odmevnega zapisa slovenske astrologinje, ki se je razpisala o svojem parkiranju na parkirnih mestih, namenjenim invalidom. Njen zapis in izjave, ki jih je dajala kasneje, ko je stvar postala medijsko odmevna, so razburile slovensko javnost, posebej pa tiste, ki so se jih besede osebno dotaknile. Invalidov. A parkirna mesta še zdaleč niso edina težava, pač pa le kaplja v morje. S kakšnimi težavami se vsakodnevno srečujejo invalidi? Kaj si želijo? Se počutijo slišane?
Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) takoj na začetku opozori, da se je potrebno zavedati, da pojem invalidnosti ni enovit pojem. Pojavlja se v številnih oblikah, zato so tudi težave, ki jih občutijo osebe z določeno obliko invalidnosti, zelo raznolike in jih je težko spraviti na skupni imenovalec. Kakšno je trenutno stanje, se na področju invalidnosti dogajajo premiki v pravo smer? "Ko govorimo o pravicah invalidov, se premiki na bolje dogajajo zelo počasi in pogosto se po tem, ko so narejeni koraki k izboljšanju, zgodi tudi kak korak nazaj. Sploh takrat, ko interesi in pravice invalidov trčijo ob interes koga drugega, na primer delodajalcev ali drugih močnih interesnih skupin. Prav tako v primerih, ko se pravice invalidov krčijo zaradi pomanjkanja sredstev. Zato bi si predvsem želeli, da se pri odločanju postavi interes invalidov na prvo mesto, saj je invalid v šibkejšem položaju in ga je potrebno posebej zaščititi," pravi Novak. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije pa opaža, da se kultura odnosa do invalidov v zadnjem obdobju vendarle spreminja. "Opažam pozitivno diskriminacijo do invalidov, seveda pa smo k temu pripomogli tudi sami, ko se pojavljamo in smo aktivni v družbi." A prostor za napredek je še.
Potrebno se je pogovarjati
"Naše želje in pričakovanja so zagotovo višja, kot jih v tem trenutku zagotavlja socialna država," doda Kastelic. A situacija se z leti spreminja na bolje, ugotavlja. "Naša organizacija je bila aktivna pri pripravi vseh zakonov na področju invalidskega varstva v zadnjih desetih letih, skratka povsod, kjer se lahko izboljša kvaliteta življenja slovenskih para- in tetraplegikov. Res pa je, da se stvari razvijajo prepočasi in bi si invalidi želeli, da bi bile državne institucije bolj proaktivne in ne bi vedno čakale samo na pobudo invalidov," poudarja Kastelic, ki ocenjuje, da je sprejemanje različnih pravilnikov na področju zagotavljanja kvalitetnih medicinski pripomočkov in vključevanje sodobnih medicinskih pripomočkov v sistem zdravstvenega zavarovanja za potrebe invalidov prepočasno. "V doglednem času je potrebno pripraviti tudi sistemsko rešitev za prevoze invalidov, da bomo imeli invalidi enake možnosti do prevoza s prilagojenimi vozili ne glede na kraj bivanja, saj medkrajevni javni prevoz v Sloveniji ni prilagojen invalidom," razlaga sogovornik.
Neupravičeno na invalidskih mestih parkiralo 74 odstotkov moških
Po raziskavi v okviru kampanje Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide je kršitev na opazovanih parkirnih mestih za invalide v Ljubljani v primerjavi z letom 2015 58 odstotkov manj. A številni na teh mestih parkirajo tudi, ko so v bližini prosta več kot tri parkirna mesta, na voljo vsem, so povedali izvajalci raziskave.
Največ kršiteljev v starostni skupini od 30 do 50 let
Po raziskavi iz leta 2018, ki so jo izvedli od 9. do 12. oktobra, je bilo na opazovanih 43 parkirnih mestih za invalide na devetih lokacijah parkiranih 296 vozil, med njimi pa jih 43 odstotkov oz. 126 ni imelo nameščene invalidske kartice. V primerjavi z raziskavo iz leta 2015, ko so na istih lokacijah zabeležili 302 kršitvi, je bilo kršitev lani 58 odstotkov manj.
Največ kršiteljev oz. 61 odstotkov je bilo lani v starostni skupini od 30 do 50 let, s 26 odstotki so sledili starejši od 50 let, zatem pa z 12 odstotki mlajši od 30 let. Pri mlajših od 30 let je prišlo do opaznega izboljšanja, saj je delež kršiteljev v tej starostni skupini leta 2015 znašal 23 odstotkov.
Spremembe med letoma 2015 in 2018
Medtem ko so kršitelji leta 2015 na invalidska mesta najpogosteje oz. v 75 odstotkih parkirali takrat, ko v bližini ni bilo parkirnih mest za vse, se je to leta 2018 spremenilo. Kar 41,6 odstotka tistih, ki so parkirali neupravičeno, je namreč to storila v času, ko so bila v bližini prosta več kot tri običajna parkirna mesta.
Med tistimi, ki so lani neupravičeno parkirali na mestih za invalide, je bilo moških tri četrtine ali 74 odstotkov. Kršitve so bile sicer najpogosteje kratkotrajne. Takšnih, ki so trajale do 15 minut, je bilo 79 odstotkov. (STA)
Najprej ostane brez zdravja, nato še brez dela
Z nekoliko drugačnimi, a zato nič manj pomembnimi težavami se soočajo tudi člani Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS). "Težave, s katerimi se srečujejo naši člani, se bolj navezujejo na delovno razmerje, zagotavljanje ustreznega dela, neenako obravnavanje pri delodajalcu in podobno," pove Drago Novak, predsednik ZDIS. Ta opozarja, da "če ima delavec status delovnega invalida, to pomeni, da je njegova delovna zmožnost zmanjšana oziroma omejena in da svojega dela zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore več opravljati na enak način, zato pri delu potrebuje določene omejitve. Te omejitve so lahko bodisi stvarne, kot je na primer omejitev dvigovanja bremen nad določeno težo ali omejitve prisilnih drž in podobno, mogoče pa je, da delavec potrebuje tudi skrajšanje delovnega časa". Ne glede na naravo omejitev, ki so delavcu priznane, jih delodajalec mora spoštovati, kar delodajalcu nalaga zakon.
Varstvo, ki ga ima delavec na papirju, v praksi slabo učinkovito
Po besedah Draga Novaka se zelo pogosto dogaja, da delodajalec delavcu ne zagotavlja dela, ki je zanj ustrezno. "Na papirju mu sicer zagotovi ustrezno delo in ponudi delovno mesto z opisom, ki ustreza invalidnosti, nato pa v praksi teh omejitev ne spoštuje. Ker delavec invalid ni več absolutno varovan pred odpovedjo, pa je seveda v strahu pred izgubo zaposlitve in zato o kršitvah molči. Poleg tega ima delavec, praktično gledano, omejene možnosti, da svoje pravice uveljavi. Četudi se delavec odloči, da bo od delodajalca zahteval spoštovanje pravic iz invalidnosti, to pomeni, da mora delodajalca tožiti in zahtevati prenehanje kršitev, kar pa delavca postavi v izjemno neugoden položaj. Tako je varstvo, ki ga ima delavec na papirju, v praksi slabo učinkovito in delavci se ga ne poslužujejo."
Pričakovanja invalidov
Od slovenske države slovenski paraplegiki in tetraplegiki v bližnji prihodnosti pričakujejo sistemske rešitve na področju zdravstvenega in socialnega varstva njihovih članic in članov, pojasnjuje Dane Kastelic:
- sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, da bi prišli do kvalitetne obravnave predvsem na področju zdravstvene nege in fizioterapije tudi naši člani, ki so starejši kot 65 let in ne morejo koristiti storitve iz zakona o osebni asistenci. To pa predvsem zaradi dejstva, da je povprečna starost našega članstva 56 let, vsi pa imajo dolgoletni staž sedenja v invalidskem vozičku.
- Sprejetje zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem mora biti zapisana pravica paraplegikov in tetraplegikov do obnovitvene rehabilitacije iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, katera je strokovno utemeljena, da ne bomo vsako leto trepetali, ali bo ZZZS objavil javni razpis ali ne.
- Z napovedano pokojninsko reformo je potrebno paraplegikom in tetraplegikom zagotoviti primerne invalidske pokojnine, ki so pri večini članov zelo mizerne. Dejstvo je, da paraplegiki in tetraplegiki v glavnini primerov niso sami krivi, daj so se poškodovali v svojem najbolj aktivnem obdobju in zaradi upokojitve prenehali plačevati v sistem. Odpraviti je potrebno tudi diskriminacijo med invalidi, katero je prinesel ZPIZ 2 iz naslova nadomestila telesnih okvar.
- Takoj je potrebno v zdravstvenem sistemu zagotoviti prioritetno reševanje preležanin para- in tetraplegikov. Ti se srečujejo s težavami, ko je potrebno za oskrbo naših članov uporabiti sodobne materiale za oskrbo ran, predvsem pa ozko grlo na kirurških oddelkih, kjer je predolga čakalna doba. Zaradi nepravočasne in neustrezne obravnave lahko pride do zastrupitev rane, ta pa je lahko usodna za para- ali tetraplegika. Pričakujemo tudi skorajšnjo pravico do univerzalne dostopnosti do invalidskih vozičkov iz lahkih zlitin za naše člane.
