Oseba na vozičku bo težko prišla v prvo nadstropje zgradbe, če bodo na voljo le stopnice, torej nima enakih možnosti kot hodeči. Ne le na ovire v okolju, invalidi naletijo na mnoge prepreke tudi na spletu. Ob včerajšnjem svetovnem dnevu človekovih pravic so predstavniki različnih združenj opozorili, da določene skupine z oviranostmi, kot so invalidi in starejši, nimajo enakih možnosti dostopa do spleta kot drugi, kljub temu da enakovredno spletno dostopnost od maja letos zapoveduje zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.
Težko je klikniti
Spletne strani morajo biti razumljive, vsebine in informacije na njih mora vsakdo zaznati v celoti, kompatibilne morajo biti z različnimi pripomočki, kot so denimo bralniki za slabše videče, prilagajati se morajo starim in novim pripomočkom. Zgolj za ilustracijo, med vsemi 212 občinami je v skladu s standardi in pravili za enakopravno dostopnost oblikovana le spletna stran ljubljanske občine. Četudi so druge občine po okoljski urejenosti morda celo invalidom prijazne, pa se to ne odraža na spletu. Na prste ene roke bi se dalo prešteti tiste, ki vsaj stremijo k invalidom in starejšim prijaznejši strani, je pojasnila Maša Malovrh, vodja sektorja Insajder pri zavodu Beletrina.
Še težje pri zasebnih ponudnikih spletnih strani
"Naša populacija vsakodnevno potrebuje spletne strani in mobilne aplikacije, brez tega si študija ne moremo predstavljati," pojasnjuje strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije Miha Kosi. Če so se razmere v grajenem okolju za invalide izboljšale, se pri odpravljanju komunikacijskih ovir na spletu vse odvija bolj počasi. Za gluhe, naglušne in gluhoslepe so poleg spletne strani ljubljanske občine prijazne na primer še strani ministrstev za javno upravo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za finance in stran varuha človekovih pravic, o pozitivnih zgledih razlaga Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Petrič pohvali tudi sistem nacionalne televizije, kjer lahko spremljajo oddaje z zamikom s podnapisi ali v znakovnem jeziku. Pogrešajo pa še več mobilnih aplikacij in pa možnost razlage vprašanj pri raznih obrazcih, na primer davčne uprave, tudi v znakovnem jeziku.
Na pomen prilagajanja spletnih strani, "s katerimi se do pred štirimi leti ni ukvarjal nihče razen posameznih invalidskih organizacij", je opozoril tudi Goran Kustura, generalni sekretar Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Vsi pa se zavedajo, da bo pot do dostopnosti za vse še dolga, saj jo bo še veliko težje kot pri javnih zavodih doseči pri zasebnih ponudnikih spletnih strani.
