Klara Širovnik
Nervozo in negotovost mladostnikov pred vstopom v srednjo šolo pogosto poglabljajo starši, ki jim prigovarjajo, da se bo njihovo življenje zdaj popolnoma spremenilo. “V srednji šoli ti profesorji ne bodo pomagali pri reševanju vsakršnega računa, kot to počnejo osnovnošolski učitelji. Srednja šola ni obvezna, zato se ne bodo sekirali, če boš imel slabe ocene,” so strašljive besede, ki osnovnošolce opozarjajo, da se bodo morali čez noč spremeniti v odgovorne odrasle. Pa bo res tako hudo?
Srednja šola ni le starejša sestra osnovne
Zavedanje, da moramo v življenju zase v prvi vrsti poskrbeti sami, je zagotovo pomemben del odraščanja. A prepričanje, da je srednješolskim profesorjem za dobrobit dijakov vseeno, je daleč od resnice. “Spomnim se, da so me v devetem razredu kar naprej svarili, da bom v gimnaziji prepuščen samemu sebi, češ da so nam učiteljice v osnovni šoli še nosove brisale, če je bilo treba, srednješolskim profesorjem pa je vseeno, tudi če imaš pri vseh predmetih deset šusov,” se spominja 21-letni Žan Malek Petrovič, danes študent medicine na ljubljanski fakulteti. “Seveda se je izkazalo, da je to vse prej kot res. Profesorji so vedno spremljali naše delo, tako kot v osnovni šoli so zahtevali, da pišemo domače naloge, ob učnih težavah in nerazumevanju pa so bili pripravljeni snov ponovno razložiti,” še pojasni študent. Obenem poudarja, da srednja šola vseeno ni le starejša sestra osnovne, pač pa veliko zahtevnejši projekt, ki mu je treba posvetiti veliko živcev in energije.
Žepni vodnik za srednješolce
• Snovi, ki jo v srednji šoli obdeluješ več mesecev, se ni mogoče naučiti v noči pred testom.
• Kampanjsko učenje te bo spravilo v velik stres, za povrh pa boš na hitro naučeno pozabil takoj po preizkusu znanja.
• Tudi če kdaj dobiš slabo oceno, ni konec sveta. Kdor se trudi, uspe!
• Do profesorjev bodi spoštljiv, pa ne bo razloga, da bi te imeli na piki.
• Sodeluj! Ne le pri pouku, temveč tudi s sošolci. Če ne znaš matematike, obvladaš pa geografijo, se s sošolcem dogovori za vzajemne inštrukcije.
• Če se pred začetkom šolskega leta nameravaš vseliti v dijaški dom, se pozanimaj, koliko prostih postelj je dejansko na voljo, preveri pa tudi, kateri dom ti je najbolj všeč. Nekateri namreč veljajo za strožje, drugi pa so do dijakov bolj popustljivi.
• Zapomni si, da je ključ do uspeha zdrava mera dela in zabave. Druženje s prijatelji je lahko dobra motivacija za učenje.
Zbogom, mama, živijo, dijaški dom
Za nekatere mladostnike pa dijaško življenje s seboj ne prinaša le drugačnega učnega sistema, temveč tudi selitev v dijaški dom. Eden takih je dijak Jure, ki obiskuje prvi letnik poklicne lesarske šole v Mariboru. “Prvih par mesecev sem pogrešal svojo posteljo, včasih sem se ponoči zbudil popolnoma zmeden, ker sem pozabil, kje sem,” nam smeje pove. Pojasni pa, da se je na domsko sobo, kamor se je preselil, da se mu k pouku ni treba voziti z medkrajevnim avtobusom, sčasoma dodobra navadil.
Razlogi, zaradi katerih se dijaki odločajo za nastanitev v domu, se v zadnjem času spreminjajo. Če je bila še pred nekaj leti glavni razlog slaba prometna povezava periferije do večjih slovenskih mest, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj Ivan Hercog izpostavlja, da sta med glavnimi razlogi za vseljevanje v dijaške domove danes tudi nestimulativno družinsko okolje mladostnikov in učna pomoč, ki jo dijakom nudijo tam zaposleni. “Tudi v dijaških domovih mladostniki niso prepuščeni sami sebi,” še pravi ptujski ravnatelj. Ksenija Jaušovec, ravnateljica Dijaškega doma Maribor, pa ob tem dodaja, da v njihovem domu v sklopu ur učne pomoči vodijo tudi evidenco, s katero beležijo, kateri dijaki se udeležujejo šolskih inštrukcij in kateri učni snovi se na njih posvečajo. “To je tudi povratna informacija staršem, da lahko vidijo, kaj se dogaja z njihovim otrokom,” še pojasnjuje ravnateljica.
Novopečeni dijaki ob vstopu v srednjo šolo zadihajo drugače, svobodneje
Je treba z iskanjem dijaških sob pohiteti?
Zainteresirani dijaki morajo prijave za dijaške domove oddati do 2. aprila. V Sloveniji je vanje vpisanih le okoli šest odstotkov šolajočih dijakov, ta številka je že več let precej stabilna. Situacija pa se precej razlikuje med posameznimi mesti in izbranimi domovi. V Dijaškem domu Maribor potrjujejo, da bodo tudi letos uspeli situirati vse prosilce, v ljubljanskem domu Bežigrad, kjer že tri leta beležijo previsoko število vpisanih dijakov, pa to ne bo mogoče. “Do zdaj ni bilo sprejetega nobenega enotnega pravilnika, ki bi določal, katere dijake naj sprejmemo in katerih ne. Lani in predlani smo kar osebno klicali kandidate in se skušali dogovoriti, da prijavo prenesejo kam drugam,” pravi Nataša Erjavec, ravnateljica iz Dijaškega doma Bežigrad.
V dijaških domovih opažajo tudi, da vse več dijakov zaprosi za mesto v enoposteljni sobi. V Dijaškem domu Bežigrad te možnosti ne ponujajo, ravnateljica pa izpostavlja, da se - tudi če bi imeli dovolj prostora za izgradnjo enoposteljnih sob -, zanje ne bi odločili. “Te možnosti ne zagovarjamo, ker opažamo, da se mladina iz generacije v generacijo težje prilagaja, težje sprejema neke kompromise. Mi pa vidimo vlogo doma tudi v tem, da mlade ljudi naučimo sobivanja,” pravi Erjavčeva, ki je prepričana, da lahko (dober) dijaški dom mladostnika nauči veščin, ki mu bodo v življenju koristile še bolj kot znanja, ki jih pridobi v šoli.
