Opozarjajo, da se ob hitrem širjenju nove koronavirusne različice omikron "zapira časovna past, v katero smo se z nizko precepljenostjo ujeli v slovenski družbi". Skoraj četrtina, 23 odstotkov prebivalstva, starejšega od 50 let, namreč ni cepljena in so tako izpostavljeni hujšemu poteku bolezni ali celo smrti. Po dosedanjih študijah jim lahko pomagata vsaj dva odmerka cepiva mRNK, so opomnili.
V Slovenskem zdravniškem društvu so že pred dvema tednoma pozvali DZ, naj sledi evropskim in svetovnim zgledom in v letu 2022 zahteva izpolnjevanje pogoja PC oz. obvezno cepljenje proti covidu-19. Zdravniki želijo namreč v novem letu vsem bolnikom ponovno omogočiti normalno dostopnost zdravljenja vseh bolezni, za kar je ključno cepljenje, so poudarili.
Jerala: Omikronu prilagojena cepiva šele čez tri mesece
Po podatkih Romana Jerale so nekateri proizvajalci svoja cepiva že začeli prilagajati koronavirusni različici omikron. Teh prilagoditev po njegovi oceni ne moremo pričakovati prej kot v treh mesecih. Ob tem opozarja, da je v nekaterih državah število hospitaliziranih covidnih bolnikov že preseglo število iz prejšnjih valov epidemije covida-19.
Kot je v današnji izjavi dejal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala, cepiva proti covidu-19 prilagajajo predvsem proizvajalci mRNK cepiv, ki jih je mogoče prilagoditi hitreje. Svoje vektorsko cepivo naj bi po nekaterih podatkih prilagajalo tudi podjetje AstraZeneca, je dodal.
Po besedah Jerale se že porajajo vprašanja, kako bodo cepljeni z omikronu prilagojenimi cepivi zaščiteni pred okužbo z različico delta. Po podatkih iz Južne Afrike se je predhodno cepljenim ob okužbi z različico omikron povečalo tudi število protiteles, ki ščitijo pred različico delta, je pojasnil. "Verjetno bo v uporabi kombinacija cepiv proti omikronu in proti izvorni različici," je napovedal.
Za razmislek o obveznem cepljenju proti covidu-19 za najbolj izpostavljene skupine
Komisija za medicinsko etiko pa je sicer ravno danes pozvala k razmisleku o obveznosti cepljenja skupin s tveganjem za težji potek covida-19 in vseh, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami ljudi. V primeru novih različic pa bi glede na strokovno presojo in učinkovitost cepiv po oceni komisije veljalo razmisliti tudi o splošnem obveznem cepljenju.
Kot ugotavlja komisija, se ob ponovnem porastu okuženih s koronavirusno različico delta in naraščanju pojavnosti bolj nalezljive različice omikron v Sloveniji povečuje pojavnost epidemije covida-19. "Širjenje obeh oblik ob nezadostni precepljenosti in proticepilskem vzdušju povečuje tudi visok odstotek starejših državljanov. Porast epidemije zahteva ponovno preverjanje preventivnih ukrepov, med katerimi je dokazano najbolj učinkovito cepljenje," so zapisali.
Zdravstvena stroka poleg cepljenja izpostavlja še druge ukrepe, ki zmanjšujejo širjenje virusa, kot so dosledno izpolnjevanje pogoja preboleli, cepljeni ali testirani (PCT), omejevanje druženj, vzdrževanje medsebojne razdalje, umivanje rok, prezračevanje prostorov in nošenje mask. Ukrepi so povsod isti, v različnih okoljih pa se v stroki in družbi po navedbah komisije razlikujejo le v njihovi intenzivnosti in v odzivih javnosti.
Za resne neželene posledice cepljenja država dolžna sprejeti pravila za urejanje odškodninskih postopkov
V omejevanju epidemije komisija zato izreka podporo "vsem ukrepom, ki so zakoniti, po svojem namenu preventivni in javnozdravstveno etično utemeljeni". "Mednje sodi tudi cepljenje in v številnih okoljih, kjer stanje epidemije to zahteva, uvajajo njegovo obveznost. V Sloveniji ceno nizke precepljenosti vsak dan plačujejo za covidom-19 oboleli, hospitalizirani, intenzivno zdravljeni in umrli bolniki, med katerimi je največ necepljenih," se poudarili.
Komisija se zato pridružuje pozivom zdravstvenih ustanov in združenj, da se razmisli o obveznosti cepljenja skupin, ki so po dosedanjih izkušnjah v epidemiji najbolj izpostavljene težjim oblikam bolezni, in vseh, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami ljudi. "V primeru novih epidemičnih variant virusa pa bi - glede na strokovno presojo in učinkovitost cepiv - veljalo razmisliti tudi o splošnem obveznem cepljenju," so še navedli.
Za resne neželene posledice cepljenja je država, kot so izpostavili, dolžna sprejeti pravila za urejanje odškodninskih postopkov. Sistem odškodninske odgovornosti oz. povračilo škode za primere zdravstvenih zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19 je sicer uvedel nedavno sprejeti interventni zakon za omilitev posledic covida-19. Po navedbah ministrstva za zdravje to še ne daje podlage za uvedbo obveznega cepljenja, ki ga glede na veljavni zakon o nalezljivih boleznih minister za zdravje lahko uvrstil na seznam obveznih cepljenj na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
A epidemiološki kolegij NIJZ, ki je minuli teden že tretjič razpravljal o obveznem cepljenju proti covidu-19, je soglasno potrdil stališče, da trenutno ne more podpreti njegove uvedbe, saj da še ni načrta implementacije, so sporočili za STA. Z ministrstva za zdravje so takrat sporočili, da bodo sledili usmeritvam NIJZ. Že pred zasedanjem epidemiologov sta k uvedbi obveznega cepljenja pozvala Slovensko zdravniško društvo in strokovni svet ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC), strokovni svet UKC Maribor pa je sprejel stališče, da je za dosego 95-odstotne precepljenosti treba uporabiti vse strokovno utemeljene ukrepe.
Komisija se je v stališču dotaknila tudi neenotnosti stroke. Kot so poudarili, želijo ob naporih za omejitev epidemije odgovorne zdravstvenike ponovno opozoriti na potrebo po strokovni enotnosti v oblikovanju preventivnih ukrepanj in poziva stroko, da ob nesoglasjih poišče načine za njihovo odpravo. "Neenotnost stroke podpira proticepilsko razpoloženje v naši družbi, ki jo v epidemijskem stresu obremenjuje še družbena razdvojenost v sprejemanju in izpolnjevanju potrebnih in strokovno utemeljenih preventivnih ukrepanj," so zapisali v stališču.
Komisija RS za medicinsko etiko je stališče o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 sprejela na ponedeljkovi dopisni seji.
