Izbruhi ošpic so razlog za zaskrbljenost, o cepljenju informirajo algoritmi

Sredi novembra so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zabeležili vnesen primer ošpic (predvidoma iz Belgije) pri odraslem. V novembru in decembru je bilo kot posledica tega primera prijavljenih še šest sekundarnih primerov in trije primeri, ki pa niso epidemiološko povezani s prejšnjimi. Od takrat je bilo takih primerov več in na inštitutu se v takih situacijah vklopi obširna služba, ki sproži akcijo iskanja vse večjega števila ljudi, ki so bile z bolniki v stiku v času kužnosti. V enem od zadnjih primerov je bolnik, ki je sumil, da ima ošpice, a je vedel, da je cepljen proti ošpicam, obiskal UKC Ljubljana. Število ljudi, ki bi jih lahko okužil? Med 200 in 300. "V glavnem se ljudje, ki so bili v stiku z bolnikom, na obvestila NIJZ odzovejo, žal pa se vedno ne upošteva navodila, da je treba v primeru pojava bolezni ostati doma, kar pa je izredno pomembno za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni. Še posebno je pomembno, da se odzovejo najbolj ogroženi za hujši potek bolezni, to so ljudje s huje okrnjeno imunostjo, dojenčki in necepljene nosečnice," znova poudarjajo na NIJZ

Večina primerov iz Bosne

Večina primerov v tem letu je bila vnesenih iz Bosne, posamezni primeri pa tudi iz drugih držav: Nemčije, Rusije, Makedonije, Ukrajine, Belgije in celo iz Vietnama. Podatki so pomembni tudi za tiste, ki načrtujejo potovanja v države z večjim primerov bolezni. "Od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 so države EU/EGP poročale o 13.331 primerih ošpic. Največ primerov je bilo v Franciji, Italiji, na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji. Vsem državljanom svetujemo, da preverijo svoj cepilni status za ošpice in ga po potrebi dopolnijo, razen če so rojeni pred letom 1960, če so ošpice preboleli ali imajo dokaz o prisotnosti specifičnih protiteles IgG proti virusu ošpic. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca ali več," opozarjajo na NIJZ, nezaščitenim pa svetujejo cepljenje proti ošpicam. Čeprav lahko zbolijo tudi cepljeni ljudje, je potek bolezni pri njih blažji.
Hospitalizirana sta bila do prejšnjega tedna dva odrasla. Pri enem od bolnikov se je potek bolezni zapletel s pljučnico, umrl k sreči ni nihče. Pediatri z območij predvsem na Gorenjskem, kjer je bilo največ primerov ošpic, poročajo o povečanem zanimanju za cepljenje proti otroškim nalezljivim boleznim (OMR), tudi na NIJZ v zadnjih tednih opažajo nekoliko večje zanimanje za cepljenje proti ošpicam: "Na naše območne enote se obračajo tudi posamezniki, ki niso bili v stiku z obolelimi z ošpicami, ampak se želijo cepiti proti ošpicam z manjkajočimi odmerki."

Pomanjkanje zaupanja

Projekt Vakcinet, ki so ga ustanovili študentje 3. in 4. letnika Medicinske fakultete univerze v Mariboru, počne to, za kar že zaposlenim kolegom zmanjkuje časa - organizirajo predavanja v okviru šol za starše, predavajo srednješolcem, ozaveščajo in debatirajo tam, kjer vedno več ljudi pridobiva informacije, torej na družbenih omrežjih.
"Tako visoko število okuženih je razlog za zaskrbljenost, sploh ker dolga leta ošpic sploh nismo imeli. Bolezen lahko mine na netežaven način, a kadar nastanejo zapleti, je v večini primerov potrebna hospitalizacija. Še posebno so ogroženi otroci, ki nimajo tako dobro razvitega imunskega sistema in posledično pri njih poteka bolezen na mnogo težji način kot pri odraslih. Pravzaprav že to, da ti primeri pri nas sploh so, odraža stopnjo zaupanja javnosti do samega cepljenja, kar pa nakazuje na problematiko, da primanjkuje zaupanja," pravi Ana Keršič, vodja projekta.
Pediatri poročajo, da v skopo odmerjenem času ne zmorejo še prepričevati staršev o nujnosti cepljenja, še posebno, če so ti trdno prepričani o nasprotnem. Pa tudi pokroviteljski toni zagovornikov cepljenja so odveč. "Danes so informacije zlahka dostopne in ljudje se radi sami informirajo o stvareh, kar je sicer prav, ampak lahko tudi pripelje do zmot. Zato je pomembno, da z informacijami seznanimo ljudi, še preden se morajo odločiti. Zato predavamo že po srednjih šolah, kjer se dijaki seznanijo z delovanjem imunskega sistema, in tam jim že prvič predstavimo cepljenje. Mnogi ne vedo, s čim so bili cepljeni. Predavamo na terenskih šolah za bodoče starše, kamor prihajajo nosečnice s svojimi partnerji, in v osnovnih šolah, predvsem staršem šestošolcev, ko je v okviru sistematskega pregleda omogočeno brezplačno cepljenje proti HPV."

Prepričevanje prepričanih zahtevno, večina le dvomi

Kaj so najpogostejša vprašanja poslušateljev predavanj? Raziskave namreč kažejo, da je tistih, ki so trdno prepričani o škodljivosti cepljenja, razmeroma malo, veliko več je ljudi, ki niso prepričani, dvomijo ... "Ljudi, ki so izrecno proti cepljenju, ni veliko, v glavnem so aktivni na družbenih omrežjih, tako da proticepilcev ne srečamo veliko, ampak raziskave kažejo, da bi se ob ukinitvi obveznega cepljenja mnogi odločili, da ne cepijo. Gre za splošno nezaupanje do uradne medicine in največkrat se srečamo s tem, da ljudje ne zaupajo sestavi cepiv, menijo, da se prekrivajo stranski učinki itd. Na internetu je danes kup informacij in laik, ki se ne ukvarja s tem področjem, jih ne zna pravilno interpretirati. Poleg tega je dokazano, da ljudje raje verjamemo čustvenim izpovedim in zgodbam, pripovedim, ki morda nimajo znanstvene podlage, kot pa golim podatkom. Kajti cepljenje je še vedno preventivni ukrep, in dokler se nekaj ne zgodi, se mnogi ne zavedajo možnih posledic bolezni. To se je pokazalo že v veliko državah po epidemijah," pove študentka medicine.

Algoritmi ne vedo

Algoritmi, ki krojijo internet, nam, ko brskamo za pojmom cepljenje, velikokrat najprej postrežejo z informacijami o škodljivosti cepljenja. Le dve organizaciji podpirata večino proticepilskih oglasov na facebooku in dosegli so več kot uradni program. Na tem področju nastajajo izboljšave, pove Keršičeva: "Slovensko omrežje je morda še malo v zaostanku, ampak če si pred časom zguglal cepljenje, je med prvimi zadetki brskalnik postregel tudi s proticepilskimi stranmi. Danes so med prvimi zadetki uradne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in druge preverjene strani. Ampak trenutno smo, kot kaže, v nekem obdobju, ko so ljudje zelo naklonjeni teorijam zarote in jih uradni viri ne prepričajo, študije je po drugi strani težko razumeti, jih interpretirati. Velikokrat se zgodi, da proticepilci navedejo en stavek iz neke študije, ki naj bi se skladal z njihovim prepričanjem, a po preverjanju ugotoviš, da študija dokazuje koristi cepljenja, šlo pa je samo za enega od stavkov, ki je bil v študiji tudi pojasnjen. Včasih se navaja ena študija, za katero se izkaže, da je bila večkrat ovržena ali pa avtor ni verodostojen. Ti pojavi so zelo pogosti. Če iščeš izključno proticepilske argumente, jih najdeš." Dober primer slabe znanosti, ki širi strah pred cepljenjem v glavnem zaradi zaslužka, je dr. Andrew Wakefield, začetnik proticepilskega gibanja. Čeprav velja za znanstvenika, ki je razkril škodljivost cepljenja, je dokazano, da je s študijo želel ovreči cepivo ene farmacevtske družbe in skušal pospešiti prodajo cepiva druge družbe.
So na terenu že naleteli na koga, ki ni bil cepljen iz proticepilskih prepričanj? "Glede na to, da imamo precepljenost okoli 94 odstotkov, okoli šest odstotkov otrok ni cepljenih. Običajno ti, ki niso cepljeni proti ošpicam, niso cepljeni tudi proti drugim nalezljivim boleznim. A ko zastavimo to vprašanje, se ti otroci ne želijo izpostaviti. Ne predavamo pa po šolah, kot je waldorfska, kjer bi verjetno ugotovili, da precejšen del populacije ni bil cepljen. Ampak tam verjetno naša predavanja niti ne bi bila zaželena," zaključi vodja projekta Vakcinet.