Čudežni material, ki zmore skorajda vse, a nam je zrasel čez glavo ali bolje rečeno čez planet, je nujno omejiti. Plastika je danes v pitni vodi, pivu, zraku, zemlji, celo v ledu, predvsem pa duši morja. Številne države so že prepovedale izdelke za enkratno uporabo iz plastike, mikroplastične delce v kozmetiki in podobno, Slovenija pa pričenja pri vrečkah. S 1. januarjem namreč začne veljati uredba, ki trgovcem prepoveduje deljenje brezplačnih plastičnih vrečk, kar za potrošnika ne pomeni prav velike spremembe. Trgovci so večinoma že uvedli plačevanje plastičnih vrečk, tanke vrečke za nepakirana živila (meso, sadje in zelenjava) pa zaradi higienske zakonodaje ostajajo. Veliko več sprememb prinaša evropska "protiplastična" direktiva, ki sicer začne veljati šele čez dve leti, a obeta tudi prepoved prodaje plastičnih kozarcev, krožnikov in drugih izdelkov za enkratno uporabo. "Evropska direktiva predvideva različne ukrepe za različne kategorije proizvodov. Ob cenovni dostopnosti alternativ bodo plastični proizvodi za enkratno uporabo na trgu prepovedani. Torej vključno s plastičnimi vatiranimi palčkami, priborom, krožniki, slamicami ... Države članice imajo dve leti časa za implementacijo v nacionalno zakonodajo," pravi Katja Sreš iz Ekologov brez meja.
Plastični lobiji zrahljali direktivo
Nevladne organizacije, tudi koalicija nevladnikov Break free from plastic, vedo povedati, da je direktiva klonila pod močnim pritiskom "plastičnih lobijev". "Nezavezujoči cilji za zmanjšanje uporabe 'embalaže za s seboj', podaljšanje roka za dosego cilja 90 odstotkov zbranih plastenk z leta 2025 na 2029, podaljšanje roka z leta 2021 na 2024 za pritrditev zamaškov na plastenke in dopuščanje izbire državam članicam, da se same dogovorijo o zmanjševanju uporabe plastike," odgovarja Katja Sreš. Direktiva je od prvotnih bolj restriktivnih predlogov prepustila nekatere odgovornosti proizvajalca prostovoljnim dogovorom z industrijo. Umaknjen je bil tudi predlog za označevanje prisotnih nevarnih snovi. Zamaknjen je tudi cilj 90 odstotkov ločeno zbranih plastenk, namesto do leta 2025 je čas zanj do leta 2029. Cilj sam je še vedno dovolj ambiciozen, vendar je njegov zamik popolnoma nerazumljiv. Sploh ob dejstvu, da je na primer Litva dosegla 90-odstotni delež ločenega zbiranja v roku dveh let od implementacije kavcijskega sistema, meni sogovornica.
V Sloveniji porabi posameznik povprečno 90 vrečk na leto, cilj države je zmanjšati to količino pod 50 oziroma 40 do leta 2025
Prvi udarec pošasti
"Novi zakoni so pomemben prvi udarec pošasti plastičnega onesnaženja," je direktivo komentirala Delphine Lévi Alvarès, evropska koordinatorica gibanja Break free from plastic (Osvobodimo se plastike), in dodala, da bodo učinki direktive odvisni od ambicioznosti držav članic pri prenosu v nacionalno zakonodajo. Evropska komisija si obeta zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 3,4 milijona ton, preprečitev okoljske škode v višini 22 milijard evrov do leta 2030 in prihranek predvidoma 6,5 milijarde evrov za potrošnike. Podpredsednik evropske komisije Jyrki Katainen hkrati meni, da to prinaša nove priložnosti za inovacije, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest.
V Sloveniji porabi posameznik povprečno 90 vrečk na leto, cilj države je zmanjšati to količino pod 50 oziroma 40 do leta 2025
