Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi Di Maio, so se v soboto dobili v Trstu in ne v Benetkah, kakor je bilo sprva napovedano. Na trilateralnem srečanju so govorili o razglasitvi hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranu, niso pa podpisali tristranske izjave. Kot je po sestanku povedal slovenski zunanji minister, so izjavo uskladili, niso pa je podpisali, je poročala slovenska tiskovna agencija.
Izključna cona, ki vključuje
Primorski dnevnik, časnik Slovencev v Italiji, je pisal, da se je srečanje v Trstu končalo po dobri uri. Pred novinarje je prvi stopil vodja slovenske diplomacije, ki je dejal, da so ministri uskladili skupno izjavo, niso pa je podpisali. Ključno sporočilo izjave je po Logarjevih besedah "skupno sodelovanje pri upravljanju Jadrana". Sledilo naj bi še eno tristransko srečanje "na ekspertni ravni" sredi januarja, je napovedal šef slovenske diplomacije. Nato je za medije spregovoril tudi hrvaški zunanji minister. Ocenil je, da so pogovori potekali v tvornem vzdušju in da se Slovenija zaradi hrvaške razglasitve izključne gospodarske cone ne sme bati, da bi bili njeni interesi ogroženi. Hrvaška državna sekretarka z zunanjega ministrstva Andrea Metelko Zgombić pa je dodala: "Ni razlogov za zaskrbljenost niti tistih v Sloveniji, ki enodušno podpirajo arbitražno odločbo o meji med državama, ki jo na Hrvaškem ne priznavamo. V arbitraži namreč piše, da smemo razglasiti izključne gospodarske cone v Jadranu, in to ne bo okrnilo pravic Slovenije." Minister Grlić Radman je še potrdil, da so ministri uskladili skupno izjavo in da jo bodo v prihodnje tudi podpisali v duhu prijateljstva in evropskega sodelovanja, na spletni strani poroča tržaški dnevnik. Dodal je, da razglasitev izključne cone na morju nikogar ne izključuje, saj da je v resnici ravno nasprotno: "Ta cona vključuje." Hrvaški minister te misli ni elaboriral, po vsej verjetnosti je meril na to, da bo hrvaška cona na morju del evropskega morja, zato članice EU iz nje niso izključene. So pa, recimo pri pravici do ribolova, gotovo izključene tretje države.
Januarja razglašena, februarja veljavna
V skupni izjavi ministrov, ki so jo medtem posredovali s slovenskega zunanjega ministrstva, piše, da Slovenija, Italija in Hrvaška kot države, ki mejijo na skupno morje, delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji, in kot vir blaginje za vse. "Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa in občutljivim ekosistemom potrebuje celovit pristop za zaščito okolja, preprečevanje tveganj in zagotavljanje trajnostnega razvoja," piše v izjavi. Ministri so se strinjali, da nadaljujejo razpravo v tristranskem formatu o sodelovanju na področju gospodarskega razvoja, povezljivosti in celovite zaščite Jadranskega morja. S tem ciljem so vzpostavili mehanizem za okrepljeno sodelovanje tako na politični kot na strokovni ravni, še piše v skupni izjavi, ki je spisana samo v angleškem jeziku. Na slovenskem zunanjem ministrstvu ob tem napovedujejo, da se bodo tristranski pogovori nadaljevali v sredini januarja, ko naj bi se trije zunanji ministri tudi vnovič srečali v živo.
Hrvaška in Italija nameravata v začetku prihodnjega leta v Jadranskem morju razglasiti vsaka svojo izključno gospodarsko cono, ki naj bi začela veljati februarja. Slovenija te možnosti nima, a je bila vključena v pogovore o njuni nameri. Hrvaški sabor je v petek z veliko večino podprl odločitev vlade o razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranskem morju. Formalno razglasitev hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone je pričakovati januarja.
