Izobraževanje učiteljev: Nestrokovne metode vdirajo v šolo

Tapkanje za zmanjševanje stresa, tehnika brain-gym oziroma možganska telovadba, ki promovira igrivo in veselo učenje, in nevrolingvistično programiranje so tri izmed praks, ki jih lahko učitelji v letošnjem šolskem letu izberejo v katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. To so nestrokovni in neznanstveni pristopi, opozarjajo strokovnjaki, ki so prepričani, da filter na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pri naboru izobraževanj, ki jih bodo sofinancirali, tokrat ni deloval.

Kot čudežni kamni ali vedeževanje

Klinični psiholog dr. Peter Janjušević iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani opozori na razliko med zasebnim in javnim prostorom - če nam lahko različni ponudniki v zasebnem ponujajo najrazličnejše metode, od čudežnih kamnov do vedeževanja, o izbiri katerih se sami bolj ali manj kritično odločamo, morajo za javni prostor veljati drugačna pravila, poudari. "Še posebno v šolstvu in zdravstvu, kjer delamo z občutljivo populacijo, bi morali biti zelo pozorni na kvaliteto, ki v ta prostor vstopa. Zato ne razumem, kako lahko pridejo omenjeni programi v katalog izobraževanj za učitelje. Najbolj sporno pa se mi zdi, da se to zgodi po tem, ko naj bi pregled, ali gre res za strokovni program, opravila strokovna komisija. Zdi se mi, da so se omenjeni programi v katalog uvrstili brez nadzora, neki filter očitno ni deloval."

V šolo sodijo preverjeni programi

"Šola je za otroke in mladostnike okolje, v katerem opravljajo pomembne razvojne naloge, to je izobraževanje in vključevanje v vrstniško skupino. Kakovostna šola je zato ključna za zdrav razvoj in pri vseh metodah, ki jih uvajamo, bi morali imeti jasne usmeritve, kako jih preverjamo in vrednotimo," opozarja tudi klinična psihologinja dr. Andreja Mikuž iz Zdravstvenega doma Ljubljana. "Živimo v poplavi raznih ponudnikov učenja komunikacije, vzgoje, dvigovanja kakovosti življenja, izboljšanja samopodobe ter drugih obljub, kako priti do boljšega počutja in večje učinkovitosti. Prav bi bilo, da v pristojnih ustanovah na področju vzgoje in izobraževanja pa tudi v samih vrtcih in šolah delujejo strokovne službe, ki bi ustrezno prebrale zrnje od plev."
Za nobeno od teh praks ni dovolj dokazov, da delujejo, za nekatere znanstveniki že vedo, da ne. Specialna pedagoginja dr. Branka D. Jurišić, ki vodi Izobraževalni center Pika, pravi: "Za tehniko brain-gym je denimo dokazano, da nima učinka, če že, pa je njen učinek enak učinku placeba. Zakaj bi torej uporabljali nekaj, kar ne deluje in ko hkrati poznamo preverjeno učinkovite postopke? Za mnoge od metod, ki niso podprte z dokazi, tudi ne vemo, ali so morda škodljive. Škoda, da ne bi učitelji časa namenili za učenje česa bolj učinkovitega."
Vdiranje različnih nestrokovnih praks v javni prostor sicer ni le slovenska posebnost, izvajalci le-teh so učinkoviti predvsem zaradi agresivnega trženja raznih programov. Zdaj so za reševanje težav z branjem denimo zelo popularne barvne folije, na veliko jih tržijo. "Za uporabo so veliko preprostejše kot nekaj, kar temelji na dokazih. Marsikdo tako raje fotokopira na barvni papir, kot da bi se ukvarjal z metodami poučevanja branja," ilustrira s še enim primerom s šolskega polja specialna pedagoginja.

Ministrstvo: Izboru bomo posvetili dodatno pozornost

In kako so se tapkanje, možganska telovadba in nevrolingvistično programiranje sploh znašli v katalogu šolskega ministrstva, ki bo učiteljem sofinanciralo ta izobraževanja? Ministrstvo, ki ga zdaj vodi dr. Jernej Pikalo, vsako leto objavi javni razpis za izbor programov profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev za naslednje šolsko leto. O tem, kateri programi bodo sofinancirani, odloča strokovni svet za splošno izobraževanje.
Programe, ki se znajdejo v katalogu, izberejo "na osnovi ponudbe v skladu z objavljenim razpisom in razpisnih kriterijev", odgovarjajo na šolskem ministrstvu. "Programi so objavljeni s ciljem zagotavljanja strokovnega in osebnostnega razvoja strokovnih delavcev. Zaradi vse večje obremenjenosti učiteljev in posledično vse večjih potreb po osebnostnem razvoju so v katalog uvrščeni tudi programi profesionalnega usposabljanja, kot so delavnice tapkanja, NLP-ja in brain-gyma. Potrebo po izobraževanju opredelijo strokovni delavci sami, odločitev glede napotitve posameznika na izobraževanje pa je prepuščena ravnateljem kot organizacijskim in pedagoškim vodjem zavodov," na ministrstvu v ponujenem ne vidijo nič spornega.
Že v minulem šolskem letu so bili v katalogu objavljeni trije programi z vsebinami tapkanja, udeležilo se jih 54 strokovnih delavcev, ministrstvo pa je za sofinanciranje namenilo dobrih tisoč evrov. Za letošnje šolsko leto podatkov o udeležbi in sofinanciranju posamičnih programov še ni. Na ministrstvu pa dodajajo, da bodo "v danih okvirih in na osnovi izkušenj zadnjih let" pri oblikovanju kriterijev in izboru za programov za prihodnje leto temu področju namenili "dodatno pozornost".