Janša bo zaznamoval še četrto desetletje SDS

Uroš Esih Uroš Esih
08.03.2019 19:08

Pot, ki jo je prehodila SDS in vse njene številne politične preobrazbe, katerih arhitekt je bil prvi obraz stranke Janez Janša.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Članstvo na lanskih parlamentarnih volitvah zmagovalne SDS se bo danes v Ljubljani zbralo na slavnostni akademiji ob praznovanju 30. obletnice začetkov stranke. O naravi stranke, ki je tesno povezana s politično figuro Janeza Janše, ki jo vodi že 26 let, in o pečatu, ki jo je v novejši slovenski politični zgodovini pustila stranka, ki se pohvali z okoli 30 tisoč člani, smo govorili z enim od njenih najvidnejših članov, Milanom Zverom, podpredsednikom stranke in evropskim poslancem, ki v teh dneh ob strankinem jubileju predstavlja knjigo z naslovom 30 let zvestobe Sloveniji.
"Zadnjih trideset let je SDS najbolj trajna in stabilna stranka v slovenskem političnem prostoru. Osemkrat je zmagala na različnih volitvah. Težko bi našli stranko, ki je tako kljubovala vsem čerem časa kot SDS in nikoli ni bila medijsko podprta s strani dominantnih medijev, a je kljub temu ohranjala močan položaj. Tudi ko je bila stranka v opoziciji, sicer večino časa svojega obstoja, je bila vedno proaktivna, predlagala je veliko sprememb v dobro Slovenije," tri desetletja delovanja svoje stranke strne politolog Zver, ki SDS opiše kot zgodbo o uspehu.

Milan Zver relativizira "nemoč" SDS v EPP: "Janša je močno vpet v nekatere druge vplivne povezave konservativnih strank na svetovni ravni."
Andrej Petelinsek

Zver: Z Janšo upamo na nove zmage

Stranka ima po Zveru uspešno zgodbo, je dobro vodena in dobro upravljana. "Ima odločno organizacijo in strukturo, toda tisto, kar je dodana vrednost glede na druge stranke, na primer bivšo LDS, je, da je dejansko skovala organsko vez med člani, ki jih res povezuje ljubezen do domovine, najbolj izražena vrednota v SDS," kot bistvo SDS izpostavi Zver, ki meni, da stranko povezujejo vrednote in načela ter precej manj interesi, kar je bila značilnost LDS. Za prihodnost stranke Zvera ni strah, saj ima SDS po njegovem razvite vse vidike stranke kot trajne organizacije - in se razlikuje od ad hoc političnih organizacij, kot smo jim priča zdaj pred vsakimi volitvami: "SDS ima zelo dobro kadrovsko sestavo, strokovni svet ima kompetentno kadrovsko sestavo, stranka pa je vedno pripravljena na prevzem oblasti."
Zverov pogled v četrto desetletje delovanja stranke je pogled kontinuitete s predsednikom Janšo na čelu. "Želim si, da ne bi bilo takšnega pogroma, kot smo ga bili deležni tretje desetletje. A po drugi strani je to utrdilo stranko in tudi njeno vodstvo," je povedal Zver in dodal, da ima SDS še vedno relativno mladega predsednika, čeprav je dolgoletni predsednik. Povratek na oblast z Janšo na čelu je po njegovem mnenju odvisen od zunanjih dejavnikov. "Lani ob zmagi SDS so se vse stranke zarotile proti največji stranki. To se včasih zgodi kje drugje po Evropi, ni pa običajno. Upam, da se bodo zadeve v prihodnjem desetletju umirile, da se bo demokratični prostor bolj umiril in da bomo dobili manj strank, a bolj sposobnih in učinkovitejših," zaključi Zver.

Robert Balen

Od socialne demokracije prek neoliberalizma do protimigrantske stranke

Po smrti Jožeta Pučnika leta 2002, ko je SDS postala že najmočnejša stranka na pomladnem polu – za to je bilo potrebnega kar nekaj časa in sporov, da je prišla do tega -, se začne obrat proti konservativni politiki. "SDS se takrat včlani v EPP in se profilira kot klasična desna stranka. V obdobju 2002-2009 pa postane glavna neokonservativna stranka v Sloveniji. SDS namreč po svojem izvoru ni konservativna, takšna je postala z načrtnim prevzemom konservativnih vrednot," drugo fazo transformacije SDS opiše Lisjak Gabrijelčič, ob tem pa spomni, da SDS ni imela neoliberalizma v ekonomski politiki pred letom 2004, ko je prvič sestavila vlado. Še leta 2004 se Janša v intervjujih razglaša za levičarja.
Tretja faza transformacije pa nastopi leta 2009, ko se zaradi krize zruši slovenski politični sistem, SDS pa postaja vedno bolj radikalna: "Glavni preobrat se zgodi v času druge Janševe vlade, vseslovenskih vstaj in afere Patria. Prav afera Patria je katalizator prehoda SDS iz desnosredinskega modela v populistično neodesničarstvo." A poskus mobilizacije volilnega telesa okrog Janševega mučeništva v aferi Patria po oceni Lisjak Gabrijelčiča precej eklatantno spodleti, iz zagate pa se SDS reši leta 2015, ko povsem na novo izumi identiteto protimigranstke stranke. Takrat se je zgodila tudi zelo jasna naslonitev na Viktorja Orbana, zaradi česar glede na razvoj dogodkov zdaj SDS grozi izolacija še v EPP.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta