Na zahtevo strank SDS, NSi in SNS se bo naslednjo sredo ob 10. uri začela izredna seja državnega zbora o globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, podporo kateremu je slovenska vlada že izrazila. Gre za pravno nezavezujoč dokument, ki želi ustvariti mednarodni okvir prihodnjega urejanja migracij.
Največja opozicijska stranka SDS dokumentu, ki naj bi bil sprejet decembra v okviru Združenih narodov v Marakešu, nasprotuje. Neutemeljeno trdi, da naj bi se z dokumentom ogrozilo evropsko kulturo in varnost Slovenije.
Danes je časnik Dnevnik spomnil na govor predsednika SDS iz leta 2007, ko je na Portugalskem napovedoval, da prihaja čas, ko se Evropa ne bo več ukvarjala samo sama s sabo. "Pogled naprej je pogled navzven. H globalizaciji enakih priložnosti in transparentnih, pravičnih trgovinskih pravil v okviru Svetovne trgovinske organizacije," je dejal pred 11 leti. "Če želimo polno izkoristiti globalizacijo v dobro našega partnerstva, je potrebno vključiti potenciale vseh. Vse ekonomije, evropske, afriške pa tudi tiste, ki imajo v zadnjem času najvišje rasti, morajo upoštevati načela soodvisnosti. Skupen izziv je najti način, da bo čim večji del vrednosti, ki jo največji in rastoči globalni akterji ustvarijo v Afriki, tam tudi ostal oziroma se bo tja tudi vrnil. To ni nujno le za izpolnitev Razvojnih ciljev tisočletja. Je tudi pot do Afrike kot enakovrednega partnerja Evrope pri sooblikovanju globalnih procesov."
Nenadno nenaklonjenost globalnim sporazumom in sodelovanju so v zadnjih mesecih razvile le nekatere evropske države s protimigrantskimi oblastmi in Združene države Amerike pod predsedstvom Donalda Trumpa. Protimigrantske politike so postale glavno orodje skrajno-desnih politikov na Zahodu za prevlado na političnem prostoru in v političnih debatah. A leta 2007 je predsednik SDS med drugim povedal tudi: "Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih."
Novembrsko poročilo Transnacionalnega instituta Grajenje zidov (Building walls) opozarja, da evropska migrantska politika že od devetdesetih let dalje temelji na gradnji trdnjave in utrjevanju zidov na mejah EU. Migracij od zunaj se ne ureja, ampak se jih poskuša preprečiti. V tem času je EU zgradila več kot 1000 kilometrov zidov, s katerimi naj bi preprečila prihod razseljenih ljudi. "Evropske politike so postale vse bolj militarizirane, migracije pa se predstavlja kot grožnjo," opozarjajo evropski raziskovalci tudi na to, da se na afriške države prenaša obrambne in varnostne ukrepe, ki jih promovira tudi evropska in mednarodna varnostno-obrambna industrija.
Govor predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janše na plenarnem zasedanju predsednikov držav in vlad vrha EU-Afrika (Lizbona, 9.12.2007)
Spoštovana so-predsedujoča, premier Sócrates, predsednik Kufuor, ekscelence, gospe in gospodje!
Včerajšnje razprave so izpostavile pet pomembnih tem. Potrdile so, da gre za vprašanja, ki najbolj zanimajo tako afriško kot evropsko stran. Že včerajšnji dan je dokazal, da je bilo to srečanje potrebno. Na teh osnovah bomo ta konec tedna naše odnose dvignili na raven partnerstva. Slovenija kot naslednja predsedujoča Svetu EU posebej pozorno posluša vse razprave.
Te so bile živahne na temo človekovih pravic in dobrega upravljanja. Različne poudarke in ocene je bilo pričakovati. To med partnerji ni redkost. Nujno pa je te razlike soočiti v odprtem dialogu. S partnerstvom se k temu zavezujemo vsi. Človekove pravice so nedeljive. Njihovo spoštovanje pa je temeljni princip vsake humane družbe.
»Mir je drag, a vreden stroškov«, pravi afriški pregovor. Kako dragocena sta mir in varnost, je spomnilo tudi poročilo Izgubljene afriške milijarde. V njem je cena konfliktov v Afriki od leta 1990 ocenjena na več kot 300 milijard dolarjev. Predsednica Liberije je bila jasna: »To je denar, ki si ga Afrika stežka privošči izgubiti.« Veseli smo napredka v izgradnji afriške mirovne in varnostne arhitekture. Pri tem bo sodelovanje med EU in Afriko tudi v prihodnje temeljilo na načelih lokalnega lastništva.
Migracije so poseben izziv za naše partnerstvo. Dobro urejene so priložnost za vse. Za države izvora in ciljne države. In tudi za migrantske skupnosti same. To je tudi vodilo Globalnega pristopa EU k migracijam. Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih. Afriška in evropska stran morata vzpostaviti učinkovit dialog, da se lahko skupaj lotita obojega: teh partnerstev in vzrokov za njihovo nevarno privlačnost.
Med te vzroke se vedno pogosteje šteje tudi učinke podnebnih sprememb. Tu je naše zavezništvo naravno. Vsi upamo, da bo konferenca, ki te dni poteka na Baliju, korak naprej. Evropska unija se zaveda asimetrije vzrokov in posledic med razvitimi in nerazvitimi. To dokazuje tudi pobuda Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med EU in državami v razvoju.
Sredi naslednjega tedna se bomo v Lizboni znova zbrali evropski voditelji. S podpisom Pogodbe o reformi bo konec obdobja, ko se je Evropa veliko ukvarjala sama s sabo. Pogled naprej je pogled navzven. H globalizaciji enakih priložnosti in transparentnih, pravičnih trgovinskih pravil v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Trgovina in infrastruktura sta temelja trajnostnega razvoja. Primer Evropske unije pri tem kaže na veliko dodano vrednost regionalne integracije.
Če želimo polno izkoristiti globalizacijo v dobro našega partnerstva, je potrebno vključiti potenciale vseh. Vse ekonomije, evropske, afriške pa tudi tiste, ki imajo v zadnjem času najvišje rasti, morajo upoštevati načela soodvisnosti. Skupen izziv je najti način, da bo čim večji del vrednosti, ki jo največji in rastoči globalni akterji ustvarijo v Afriki, tam tudi ostal oziroma se bo tja tudi vrnil. To ni nujno le za izpolnitev Razvojnih ciljev tisočletja. Je tudi pot do Afrike kot enakovrednega partnerja Evrope pri sooblikovanju globalnih procesov.
Gospe in gospodje,
prepričan sem, da bomo na teh skupnih usmeritvah začrtali jasno pot naprej. Skupna strategija in Akcijski načrt sta dobra okvira, zaveze so konkretne. Slovenija jih jemlje resno. Kot naslednja predsedujoča Svetu Evropske unije si bo skupaj s partnerji v EU in v Afriki prizadevala za njihovo implementacijo. Okrepitev neposrednih vezi med Evropsko unijo in Afriško unijo je osrednjega pomena. Zato Slovenija posebej pozdravlja ustanovitev predstavništva EU pri Afriški uniji.
Na koncu se zahvaljujem portugalskim prijateljem za vztrajnost in pogum ter za gostoljubje, obema predsedujočima pa za velik podvig. Ta vrh je končal predolgo obdobje odlašanja. Veliko stvari moramo storiti skupaj. Do naslednjega vrha 2010 v Afriki in naprej.
Hvala.
