Matija Stepišnik
SDS in SD, v Bruslju in Strasbourgu najbolj izkušeni politični sili, ki imata tudi znotraj evropskih političnih skupin razvejano mrežo in vpliv, pošiljata v boj preizkušene kadre. Socialdemokratsko listo vodi Tanja Fajon, ki naskakuje tretji mandat, prvi na listi SDS, ki je za nekatere vseeno presenetljivo združila moči s SLS in Francem Kanglerjem (NLS), je ponovno Milan Zver, ki ima na evropskem parketu enako kilometrino kot Fajonova. Za njim sta na listi Romana Tomc in Patricija Šulin, aktualni evropski poslanki, nato pa sledita kandidata iz (nove) ljudske stranke Franc Bogovič in Kangler. Janez Janša je sestavil izkušeno listo, ki ji je dodal še Davorina Kopšeta, paraplegika, ki je sprožil val donacij po aferi s prijedorskim posojilom, in Aljo Domjan, ki velja za prodoren kader. Združitev sil s Podobnikovimi kaže na Janševo kalkulacijo, da je na desnici treba preprečiti dodatno drobitev glasov, saj starta v tekmo tudi stranka nekdanjih članov SDS Domovinska liga, ki bo poskušala pobirali še bolj skrajno desno.
Notranjepolitične kalkulacije
Janša je nekaj tvegal, ko je na listo vzel dvojec Bogovič-Kangler, saj je s tem vznemiril notranjo javnost in poslance, ki so bili prej evidentirani kot kandidati. A bo nezadovoljstvo kratkega veka. Janša bo evropske volitve uporabil (tudi) za notranjepolitične namene, v kampanjo je startal z izrazito notranjepolitičnim esejem o Sloveniji, ki "se je osamosvojila, ne pa še osvobodila". V SLS so se pred pogovori z Janšo sprijaznili, da se s samostojnim nastopom ne morejo prebiti v evropski parlament, za stranko je takšen razplet v bistvu celo dober, četudi bodo za izvolitev s preferenčnimi glasovi potrebovali bistveno več glasov kot pet let nazaj, ko so se povezali z NSi.
Večerova ocena po trenutno znanih listah
- SDS: 2 do 3 mandati.
- LMŠ 1 mandat, ciljajo na 2.
- SD: 1 mandat, bitka za drugega.
- Levica: 1 mandat gotovo.
- NSi: 1 mandat, 2 bi bil (možno). presenečnje.
- SAB, Desus: krčevita bitka za morebitni 1 mandat
- Povežimo se - ob določenih okoliščinah potencialno veliko presenečenje
Zakaj so te volitve tako pomembne za SD?
Pri Židanovih SD so stave na evropskih šahovnici visoke. Poleg Fajonove, ki je bila nekaj časa celo v kombinacijah za predsednico stranke, a so ti časi mimo, namreč startata še dva trenutno visoko rangirana nova aduta SD: Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na pravosodju, in prišlek iz SMC Milan Brglez. Stranka ne skriva, da si želi komisarsko mesto, saj poudarja, naj v aktualni manjšinski vladi komisarja predlaga tista stranka, ki bo med vladnimi najuspešnejša. Tudi ostali esdejevi kandidati niso politično neprepoznavna imena. Stranki se enako kot SDS vidi, da ima z volilno matematiko dovolj izkušenj.
Zanimive so kombinacije okoli Brgleza, ki nedvoumno računa na dober rezultat. Če bi bil izvoljen po preferenčnih glasovih, bi izpadel iz slovenskega DZ, SD pa bi s tem izgubila poslanca, saj se je v hram demokracije Brglez prebil še na listi SMC. Predvsem pa bodo te volitve zanj očitno tudi svojevrsten test, kako daleč seže. Če bi dosegel dober rezultat, ni izključeno, da bi se mu bistveno povišale ambicije po visokih položajih v stranki. SD na evropskem prizorišču išče pot nazaj k boljšim pozicijam na levi sredini, ki jih je načela predvsem Levica. Evropska tekma bo pomembna tudi za perspektive predsednika Dejana Židana.
Bulčeva razočarala SMC, Mlinarjeva je presenečenje SAB
Liberalni tabor - torej LMŠ, SMC in SAB - se je dolgo dogovarjal, ali bi sestavil skupno listo, dokler ni pogovorov presekal Marjan Šarec. Samostojno listo je napovedal ravno v času, ko so rejtingi LMŠ začeli močno naraščati. Zadrega SMC in SAB je bila očitna, a jo je vsaj Alenka Bratušek naposled presekala z v resnici malo pričakovano, a prijetno osvežitvijo v volilni ponudbi, listo SAB namreč vodi koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki dobro kotira tudi med aktualnimi evropskimi poslanci. Možnosti SAB za eno mesto so sedaj vsekakor boljše, a bo veliko odvisno od tega, koliko bo uspelo stranki širše pozicionirati Mlinarjevo v slovenski javnosti. Bistveno slabše jo je odnesel Cerar, ki do zadnjega čakal na evropsko komisarko Violeto Bulc, a se ta ni odločila, da se bo stranki oddolžila za službo, ki jo je opravljala zadnjih pet let. Listo tako vodi poslanec Gregor Perič, ki ne sodi med visokokategorna imena v slovenski politiki, še v SMC se je začel bolj v ospredje prebijati po osipu vidnih članov. Zanimivo ime je drugourvščena Helena Cvikl, ravnateljica mariborske Visoke šole za gostinjstvo in turizem.
Rezultat bo izenačen
Ivo Hvalica, bivši član SDS: "Rezultat levo-desno bo izenačen, 4 proti 4. Skupna lista SDS in SLS bo dala tri poslance. Za skupnim nastopom obeh stran stoji razmislek, da SDS ne bi bila na volitvah poražena – kar v tem pomeni dva osvojena mandata. Četrti mandat na desnem polu je mandat Nove Slovenije, kjer imajo Ljudmila Novak, Lojze Peterle in Žiga Turk približno enake možnosti. Tanja Fajon ima zagotovljen sedež, na mojo žalost pa tudi Levica – da se za sedež v Evropi borijo evroskeptiki, je nepojmljivo. Stranka premiera je neznanka. Če bi bila nosilka liste zelo zgovorna Jerca Korče, bi vanjo še bolj verjel. LMŠ sicer napovedujem dva mandata."
Šarec stavi nase (čeprav ne kandidira)
In še LMŠ? Volitve bodo velik test, koliko trenutne podpore, ki jo stranka uživa, je dejansko podpora premieru Šarcu in koliko se ta lahko prelije tudi v rezultat stranke. Na lokalnih volitvah, kjer je stranka prav tako nastopila s skromno kadrovsko ponudbo, tega prelivanja ni bilo. Celo v Kamniku, kjer bi Šarec župan, je izgubila. Ni dvoma, da se bo Šarec v kampanji angažiral, a vprašanje je, kaj bo to prineslo. "Špicenkandidatka" je novinarka Irena Joveva. Je politična novinka, kar je v prvih nastopih očitno in se bo morala še zelo "izdelati". Šarec pa očitno stavi, da bi medijski kapital lahko pretvorila v političnega. A Joveva niti ni bila zelo dolgo televizijska novinarka. Klemen Grošelj, drugi na listi, je strokovno podkovan, zna nastopati, a je vprašanje, koliko bo v ospredju. Vse ostalo je šibko in povprečno, gre za politično neizdelane ljudi, kar v tekmi za evropske stolčke ponavadi ne prinaša točk. Ali je Šarec te volitve podcenil ali pa se zelo zanaša nase in svoj vpliv na volilno telo. Vse, kar bi bilo manj od vsaj enega sedeža, bi bil za vladajočo stranko velik udarec. Še en ne nepomemben detajl: poziciji ena in dva imata na listi zagotovljena le Joveva in Grošelj, ostali po naših virih še ne vedo, kje jim je mesto. Včeraj je ena od prvotno predvidenih kandidatk, Katja Damij, odpadla, zamenjala jo je poslanka Tina Heferle.
Mlinarjeva kot šarec
Andraž Zorko, Valicon: "Napovedujem dva sedeža SDS, en sedež NSi ter napet boj za četrti sedež na desni. V tem hipu zanj več možnosti pripisujem NSi, saj dejstvo, da je kandidat SLS šele na četrtem mestu skupne liste z SDS, ne bo blagodejno vplivalo na volivce, ki podpirajo SLS. Na drugi strani se mi zdita relativno zanesljiva en sedež za SD in en za Levico, za preostala dva pa bo zelo tesno. V tem trenutku bi med preostalimi največ možnosti pripisal SAB, ki je z Angeliko Mlinar, nedavno predstavljeno nosilko liste, skoraj takšna novost kot je bil Šarec na državnozborskih. Ali bo zadnji sedež ostal na levi sredini ali pa ga bo dobila desna stran, je v tem trenutku nemogoče napovedati. Najresnejša kandidata zanj sta v tem hipu LMŠ in Desus, oba predvsem zaradi pozitivne medijske izpostavljenosti."
Peterle iz ozadja, Turk iz SDS
V NSi je bilo največ javnega prerivanja, kdo bo listo vodil, saj si je to pravico kot samoumevno jemal Lojze Peterle, ki naskakuje rekordni četrti mandat. A tokrat "šele" s tretje pozicije. Stranka je prednost dala Ljudmili Novak, očitno tudi kot del dogovora za njen predčasni predsedniški umik. Imajo zanimivo zunanjo okrepitev, člana SDS, nekdanjega ministra Žigo Turka, ki je že nekaj časa po družbenih omrežjih v veliko večjem sozvočju z manj nacionalistično, manj ideološko, a gospodarsko bolj (neo)liberalno politiko NSi. Skupni nastop s SDS in SLS so zavrnili, kar pomeni, da se želijo tudi prek evropskih tem diferencirati od "velikega brata".
Mesec in Pahorjev scenarij
Listo Levice vodi poslanka Violeta Tomič, kar gotovo ni optimalna izbira, saj dramska igralka marsikoga iritira. Osrednja dilema je seveda, ali se bo Luki Mescu, ki kandidira le "za podporo" z zadnjega mesta, zgodil Pahorjev scenarij leta 2004. Četudi je bil tedanji prvak SD zadnji na seznamu, so ga volivci poslali v evropski parlament. Mescu se lahko zgodi podobno. Med zanimivimi imeni na listi je še nekdanji mariborski rektor Danijel Rebolj ali pa licencirana Masterchef sodnica Alma Rekić. Levica ima tudi po javnomnenjskih raziskavah stabilno podporo, zato bi bilo veliko presenečenje, če jim ne bi prvič uspelo priti med poslance EU.
Poraz za liberalno sredino
Alem Maksuti, IPM: "Desnica na čelu s SDS v kombinaciji s SLS bo dobila volitve. Uspeli bodo mobilizirati največ volivcev. Obe stranki imata izjemno razdelano lokalno strukturo. Veliko bolj zanesljiva anketa kot vse napovedi javnega mnenja so rezultati lokalnih volitev, kjer je na primer SD dobila okoli 80 tisoč glasov, kar je zelo dobra popotnica glede na to, da imajo zelo prepoznavno nosilko liste. Tudi mandat Levice ni posebej vprašljiv. Nova Slovenija je uganka teh volitev, saj bo od volilne udeležbe odvisno, ali bo dobila poslanca. Največji poraženec volitev bo liberalna sredina. Upam si trditi, da je lista LMŠ z Ireno Jovevo na čelu neizvoljiva. Le če se bo predsednik vlade Marjan Šarec intenzivno vključil v tekmo, lahko 'nagrebejo' en mandat."
(Samo)reševanje Desusa in Šoltesa
Desus in Igor Šoltes sta se našla v obojestranski (ne)sreči in rešujeta drug drugega. Ivo Vajgl, zadnji mandat Desusov evropski poslanec, se je odločil, da ne kandidira še enkrat, Igor Šoltes, ki je šel na prejšnje volitve s svojo stranko Verjamem, je ostal brez podpore evropskih Zelenih. Zato sodelovanje ni presenečenje, a se čaka še nekatere druga imena na listi, ki bo na koncu očitno kombinacija Desusovih kandidatov in tistih, ki bi jih imel v rokavu Šoltes. Ne gre prezreti, da sta tako Šoltes kot Karl Erjavec medijsko spretna in tozadevno prepoznavna, zato so v ligi tistih, ki se bodo borili za mandat.
Očistimo ali presenetimo Slovenijo?
Zanimiva zgodba je lista Povežimo se, ki jo vodi Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, lani Slovenka leta, ki je mobilizacijske zmožnosti že pokazala v akciji Očistimo Slovenijo. Okoljevarstvenica je zbrala pestro koalicijo strank: Piratska stranka, SMS Zeleni, Delavska stranka, Solidarnost, Lista kolesarjev in pešcev, Odprto Celje, Zavod Up in civilna iniciativa LF. Lahko bi pobirali pri tistih, ki izbire ne vidijo v etablirani klasični politiki. Zmago Jelinčič, prvak nacionalistov, bo po javnem sporu s svojim kandidatom Gregorjem Preacom kandidiral sam.
