Žana Vertačnik
Na izrednem vrhu - po navadi se sestanejo enkrat letno, decembra - se je danes na poziv predsednika države Boruta Pahorja slednji sestal s predsedniki državnega zbora (DZ), vlade in državnega sveta (DS), Igorjem Zorčičem, Janezom Janšo in Alojzom Kovšco. Spregovorili so o delovanju političnih institucij med krizo, o sodelovanju in skupnih prizadevanjih za politično enotnost za usklajeno delovanje. "Kolikor bodo ljudje zaupali v to, da je mogoče učinkovito ukrepati v demokratični družbi, toliko bolj bomo demokratična družba ostali tudi po koncu zdravstvene ter gospodarske in socialne krize, ki bosta prvi sledili," je predsednik Pahor naznanil skupno stališče vseh štirih.
Odločati bodo skušali čim hitreje
Brez tveganj in z demokratičnimi procesi
Navezujoč se na hitro sprejemanje ukrepov, a na način, da bodo "zavarovani vsi demokratični standardi", so predsedniki obravnavali možnosti skrajšanja rokov za uveljavitev nujne zakonodaje. Pahor je dejal, da se za zdaj predpisani rok osem dni od sprejetja zakona do njegove razglasitve ohrani. Če bodo nadalje ocenili, da bo treba pravila spremeniti, da bi bili pri odločanju učinkovitejši, bo spreminjanje pravil po zakonih in poslovniku DZ izvedeno po demokratičnem postopku. Zorčič je dejal: "Vsi smo se v zadnjem času posvetovali s številnimi pravniki. Nekateri vidijo rešitev tudi v obstoječi zakonodaji, mislim pa, da nihče ne trdi, da je to možno izpeljati že danes brez tveganja. In pri interventnih zakonih si res ne želimo tvegati, da bi na koncu ustavno sodišče ugotovilo njihovo neustavnost, ker so bili prezgodaj razglašeni."
Kovšca je opozoril, da se je DS odrekel možnosti veta na sveženj interventnih ukrepov, ki ga je DZ obravnaval nazadnje: "O vseh naslednjih ukrepih bomo poskušali odločati čim hitreje in svoje odločitve sporočati v državni zbor in predsedniku republike, tako da ne bomo mi tisti, ki zaviramo nujno potrebne zakone."
Kaj bi bilo drugače v primeru izrednega stanja
