Predlog obsežnega protikoronskega zakona predvideva nekatere ukrepe tudi na področju javnega sektorja. Med drugim prinaša znižanje plač nekaterim funkcionarjem za 30 odstotkov, za izpostavljene javne uslužbence pa nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.
Predlog zakona med drugim predvideva možnost začasne premestitve javnega uslužbenca v okviru istega delodajalca ali k drugemu delodajalcu brez soglasja delavca.
Po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika so pobude dobili predvsem iz zdravstva in socialnega varstva, kjer je vsak zavod svoj delodajalec. Kot primer je navedel dom za starejše, v katerem bi zbolel velik del zaposlenih in bi lahko tja hitro premestili usposobljene zaposlene iz drugega doma.
Besedilo zakona določa, da ima v tem primeru premeščeni delavec pravico do plače za delo, ki ga opravlja, razen če bi na svojem dosedanjem delovnem mestu dobil več.
V času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, lahko nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi delo preko polnega delovnega časa. To lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, s soglasjem javnega uslužbenca pa tudi dlje. Delodajalcem prav tako omogočajo, da zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdalj za obdobje do 30. septembra 2020.
Javni uslužbenec bo po tem predlogu lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020 pisno napoten na čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Podatkov o tem, koliko uslužbencev bi lahko bilo napotenih na čakanje na domu, Koritnik še nima.
Predlog uvaja tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za vse zaposlene v javnem sektorju, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Dodatek lahko znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, o čemer odloči predstojnik, ki pri tem upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
Do novega dodatka bodo upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino, saj je razglašena pandemija, je dejal minister.
Sredstva za financiranje dodatka bodo zagotovili v proračunu, čeprav Koritnik ocene o tem, koliko bo to stalo, še nima, saj podatke o številu zaposlenih, ki bodo do njega upravičeni, še zbirajo.
Minister je spomnil tudi na predlog za znižanje plač vsem funkcionarjem, torej med drugim tudi predsednikoma republike in vlade ter ministrom in poslancem, in sicer za 30 odstotkov. Enako bo veljalo za bivše funkcionarje, ki prejemajo nadomestilo plače, in tiste, ki bodo na funkcijo imenovani v tem času. Plač pa ne bodo znižali funkcionarjem sodstva, ustavnim sodnikom in županom.
Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile ne moreta opravljati dela, bosta imela pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
