Urška Mlinarič
Elektronska pošta predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igorja Muževiča članom sindikata, ki jo je danes objavil tednik Mladina, naj bi, po njihovem mnenju, razkrivala, da sta cilj sedanjega domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov privatizacija osnovnega zdravstva in izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Muževič je oktobra 2017, v pismu, skličujoč se na eno od odločb zdravstvenega inšpektorata, zatrdil, da lahko vsi zdravniki družinske medicine dajo odpoved v zdravstvenem domu, nato pa odprejo bodisi s.p. ali d.o.o. ter sklenejo pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev z istim zdravstvenim domom, v katerem so bili dotlej zaposleni kot podizvajalci.
Za to, da bi delali kot zasebniki, tako Muževič, ni potrebna koncesija. "Vse, kar potrebujete, je vpis v register zasebnih zdravnikov in sklenitev pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije za vsoto, za katero se uspete izpogajati, predvsem pa obseg dela in urnik, ki vam ustreza," je zapisal Muževič. Ob tem je podal še navodilo, da bi bilo zaradi inšpektorata smiselno, da imajo zdravniki vsaj 20 odstotkov prihodkov iz drugega naslova, denimo prek storitev za drugi zdravstveni dom ali drugo vrsto storitve, "saj bi delovni inšpektor lahko ugotovil, da obstajajo elementi delovnega razmerja in bi zahteval, da zdravstveni dom z vami sklene pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru bi pač bili na istem kot ste sedaj". Članom pa je zapisal tudi, da ima vsak zdaj priložnost s kolegicami in kolegi v zdravstvenem domu sklicati bodisi individualni bodisi skupinski sestanek, kjer bi vodstvu zdravstvenega doma razložili, da ne želijo biti več zaposleni v zdravstvenem domu, ampak da predlagajo sklenitev pogodbe z njimi kot z zasebnim zdravnikom, pri čemer bi še naprej skrbeli za iste paciente. To bi, tako Mladina, pomenilo razpad javnega zdravstva na primarnem nivoju. Kajti za zdravnike, ki bi bili podizvajalci, ne bi več veljali plačni standardi za javni sektor, kolektivne pogodbe ter druga določila zakonodaje o javnem naročanju. Njihov plačnik ne bi bila več zdravstvena zavarovalnica, ampak zdravstveni dom. Ta bi jim moral zagotavljati prostore, del opreme in laboratorijske storitve, obenem pa bi zdravniki prosto razpolagali z denarjem, ki bi si ga izpogajali.
{twitter}https://twitter.com/StrankaLMS/status/1116619799721697282{/twitter}
Tako Praktik.um kot Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov sicer že dlje časa težita k izstopu iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, zatrjujoč, da po zdajšnjem sistemu ni mogoče nagrajevati tistih zdravnikov, ki so uspešnejši in delajo več. Izstop ene plačne skupine bi seveda pomenil stampedo zahtev po izstopu drugih poklicnih skupin iz plačnega sistema in s tem njegov razpad, ki pa mu za zdaj na ministrstvu za javno upravo nasprotujejo.
Muževič je zasebnik, koncesionar, ki deluje v Domu starejših občanov Kamnik in izvaja le 64 odstotkov od celotnega programa. Za Mladino je zanikal, da bi bilo pismo iz leta 2017 podlaga za sedanje poteze sindikata, kakor da bi šlo za skriti načrt privatizacije. Obenem je zatrdil: "Koncesij, kot jih imamo v Sloveniji, ne pozna praktično nobena od razvitih držav. Pač pa imajo zdravniki ustanovljene družbe z omejeno odgovornostjo, ki delujejo v javnih zavodih."
