Še pred letom dni bi bila že misel na šolanje od doma skoraj nemogoča. Danes je to nova realnost. Medtem ko se osnovnošolci počasi vračajo v šolske klopi, bodo študenti na to verjetno morali še nekaj časa čakati. Nov sistem šolanja je prinesel številne izzive tako študentom kot profesorjem.
“Zadeva se že precej vleče, a je vseeno z vsakim mesecem malce lažje, vsaj meni se tako zdi. Osebne občutke na stran: v preteklih mesecih smo morali študenti na novo ugotoviti, kako in koliko študirati, in se bolj kot kadarkoli prej zanesti na lastno poštenost,” situacijo opiše Klara, študentka magistrskega študija slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kaj ima v mislih s poštenostjo? “Predvsem to, da so, vsaj na naši fakulteti, zadeve pri študiju na daljavo precej manj nadzorovane, sploh v času izpitnega obdobja, ki je v teku. Konec koncev je med izpitom na daljavo izjemno preprosto pogledati na ‘plonkec’, ki si ga lahko brez težave skriješ kam ob tipkovnico. Vendar je pri tem v mislih dobro imeti dejstvo, da boš znanje, ki je zahtevano na izpitu, nekoč potreboval – koristilo ti bo na delovnem mestu.”
Pravi, da so se predavatelji na novo obliko dela dobro privadili. Še posebno dobre izkušnje ima z nekaterimi mlajšimi asistenti, “ki si predavanja in vaje zares želijo popestriti s prednostmi, ki jih ponuja tehnologija. Pri tem lahko izpostavim predvsem možnosti anketnega glasovanja med predavanji in vajami: profesor zastavi vprašanje, ki je lahko objektivnega ali subjektivnega tipa, študenti pa nanj odgovarjamo preko anketnega vprašalnika, ki hitro izračuna tudi statistiko naših odgovorov. Do konkretnih debat je na spletu posledično mogoče priti prej kot v razredu, kjer običajno traja precej časa, da vsak od študentov izrazi svoje mnenje – včasih smo za take debate na fakulteti porabili tudi po cele ure.”
Študenti so v zelo nezavidljivem položaju
Pouk preko spletnih orodij je danes zaradi epidemije prisoten na vseh fakultetah po državi, a četudi so se vsi skupaj na ta način dela že privadili, dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani, priznava, da so študenti v zelo nezavidljivem položaju. Večina študentov prvega letnika se sploh ne pozna, saj so se v predavalnicah na fakulteti videli enkrat ali v najboljšem primeru dvakrat. “Da bi spodbudili komunikacijo in sodelovanje med študenti tudi v času študija na daljavo, nekateri učitelji v videokonferenčna srečanja umeščajo tudi krajše aktivnosti študentov v manjših skupinah.”
Profesor Vogrinc jasno pove, da samo golo podajanje snovi ni dovolj. Opažajo, da motivacija študentov teden za tednom upada. Vedno manj jih je prisotnih na predavanjih in tudi manj sodelujejo, pravi sogovornik. Zato študente poskušajo motivirati na različne načine.
Kako bi torej še lahko organizirali študijski proces, da bi bil optimalen v dani situaciji? Morda vsaj s kombiniranim modelom izobraževanja, pri katerem je del študentov doma, del pa v predavalnici? Janez Vogrinc pove, da si prizadevajo, da se študenti čim prej vrnejo v fakultetne prostore. “Menim, da so študenti v tem obdobju krize zelo zapostavljeni. Vlada jih običajno ne omenja, še nedavno so bili med ukrepi sproščanja uvrščeni povsem na zadnje mesto. Nekako se izhaja iz prepričanja, da so že odrasli in da bodo študij na daljavo zmogli. Pa imajo tudi študenti zelo veliko težav, ki so povezane s tehnično opremo, pa tudi s prostorskimi razmerami. Nimajo vsi študenti svojega delovnega prostora. Ne pozabimo, da je veliko študentov opravljalo delo preko študentskega servisa in niso redki, ki so s tem denarjem pomagali tudi svojim staršem, da je družina sploh lahko preživela mesec. Večina teh študentov zdaj ne more opravljati študentskega dela in stiske so velike. Prav tako je težko preživeti ves dan pri računalniku, in to že toliko časa.”
Med študenti se povečujejo psihosocialne težave
Kombinirani model bi tako vsekakor bil rešitev za trenutno situacijo, je prepričan. Tak model so imeli v prvih dveh tednih oktobra na njihovi fakulteti. Omogočil jim je vsaj nekaj stika s študenti, študenti so vsaj spoznali profesorje in asistente, hkrati pa so imeli tudi možnost uporabe knjižnice, računalnikov, laboratorijev in druge opreme.
Ključni izziv študija na daljavo je spremljanje in nadziranje študentovega individualnega dela
Tudi dr. Sebastijan Kristovič iz visokošolske izobraževalne ustanove Alma Mater Europaea Maribor pravi, da študij na daljavo še zdaleč ne pomeni, da se profesor posname in študentje to kasneje pogledajo. “Ključni izziv študija na daljavo je spremljanje in nadziranje študentovega individualnega dela - da študentje kontinuirano dobivajo domače naloge, da se pripravijo na samo predavanje, da pred tem že oddajo določene naloge, delavnice, delo po skupinah ... Vse to mora seveda biti ustrezno ovrednoteno in merljivo v okviru kreditnih točk posameznega predmeta. Velika odgovornost vsake fakultete je tudi zagotovitev ustreznega izvajanja izpitov, da se ne uporabljajo nedovoljeni pripomočki,” pove in opozori na podobno problematiko kot študentka magistrskega študija.
Profesor dr. Andrej Šorgo s Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru medtem opaža, da se s študijem na daljavo soočamo iz različnih perspektiv. Pravi, da lahko ima tovrstna oblika študija tako dobre kot številne slabe učinke in omejitve. “Pokazale so se tudi nekatere priložnosti, predvsem pri delu z manjšimi skupinami in v individualni obliki. Izpostavil bi šolanje na daljavo dalj časa odsotnih učencev, športnikov in vseh tistih, ki se fizično ne morejo udeležiti predavanj na šolah in fakultetah. Individualne konzultacije, na primer v povezavi z diplomskimi ali magistrskimi deli, ne zahtevajo več fizične prisotnosti, ki je lahko bila za zaposlene ali mlade mamice logistični podvig.”
Opozarja tudi, da študija na daljavo ni mogoče opraviti brez ustreznih pogojev, ki jih ima študent doma. Andrej Šorgo ob tem opozori na velikanske razlike, ki so se pokazale pri socialnem standardu študentov. “Študentje z višjim standardom so imeli na razpolago mnogo več kot tisti, ki so poleg slabšega socialnega standarda bíli še boj za preživetje.”
Točka pozitivnega preloma?
Na posledice, povezane z letošnjim študijskim letom, bo treba še počakati, meni profesor. “Se pa že poznajo razlike v izvedbi med prvim in drugim zaprtjem. Iz raziskav, ki smo jih opravili z dr. Matejo Ploj Virtič (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM) in Kosto Dolencem (Pedagoška fakulteta UM), na primer izhaja, da se je med pomladjo in jesenjo zgodil velik premik v željah študentov po izvedbi študija. Spomladi so si želeli, da bi od učiteljev dobili posnetke in izročke predavanj, navodila ter zadolžitve, ki bi jih opravili samostojno in v prosto izbranem času. Sedaj pa so izrazili željo, da bi čim več predavanj potekalo v obliki videokonferenc. Predvidevamo, da zato, ker študenti poročajo, da so se njihove delovne obremenitve pri takšnih samostojnih obveznostih zelo povečale.”
Tehnologija dobre šole in učitelje naredi boljše, slabe pa še slabše
Kaj torej prinaša prihodnost? Sogovornik pove, da se morda sliši cinično, a zaprtje je bilo v nekaterih segmentih vpeljave digitalnih tehnologij v izobraževanje točka pozitivnega preloma. Praktično vsi izobraževalci so bili namreč primorani preizkusiti in uporabiti tehnologije v izobraževanju. “Zagotovo pa študij na daljavo ne bo zamenjal praktičnih aktivnosti, ki zahtevajo ustrezno laboratorijsko opremo. Menim, da je naša prihodnost hibridna. Omeniti pa je treba, da tehnologija dobre šole in učitelje naredi boljše, slabe pa še slabše in v najboljšem primeru obogati pedagoško sposobnost izobraževalnih sistemov.” V prihodnje bo treba predvsem urediti nabavo opreme in programov tako, da bodo zaposleni in tudi študentje lahko dostopali do čim večjega spektra učinkovitih, varnih in uporabnih programov in aplikacij, ki so sedaj plačljive in večini nedostopne, zaključi Andrej Šorgo.
Nekatere obveznosti bodo letos ostale neizpolnjene
Z Univerze v Mariboru so sporočili, da časa za prilagoditev oziroma za soočanje s študijem na daljavo pravzaprav niso imeli; zaradi čimprejšnje izvedbe pedagoškega procesa na daljavo so se morali vsi deležniki v terciarnem izobraževanju na to zelo kmalu privaditi in tak način ponotranjiti kot edinega možnega zato, da študentom zagotovijo vse s študijskimi programi predvidene kompetence in učne izide, ki bi jih pridobili s klasičnim poukom.
“Na Univerzi v Mariboru smo sicer fleksibilni glede izvedbe izpitnega obdobja, vendar to ne spremeni dejstva, da bodo za nekatere študente ob nespremenjenem načinu dela (torej ob delu na daljavo) ostale nekatere obveznosti neizpolnjene, kar vpliva na to, da ti ne morejo pristopiti k preverjanju in ocenjevanju znanja in ne bodo izpolnili pogojev, potrebnih za napredovanje po programu oziroma za zaključek študija,” opozarjajo. “Za zdaj tudi še ni predvideno, da bi interventna zakonodaja vključevala podaljšanje statusa študenta iz upravičenih razlogov (širjenje nalezljive bolezni), kot ga je predvidela za študente, ki so bili vpisani v študijskem letu 2019/20. Na problematiko je rektorska konferenca že opozorila pristojno ministrstvo.”
Obiščite spletno stran brez oglasov.
