Je slovenska država industrijo srečanj peljala žejno čez vodo in do roba prepada?

Srečko Klapš Srečko Klapš
18.05.2020 14:14

Organizatorji kongresov, sejmov in poslovnih srečanj ter njihovi dobavitelji menijo, da jih je država izpustila iz 3. svežnja protikoronskih ukrepov. Opozarjajo, da je na tehtnici več tisoč delovnih mest in 270 milijonov evrov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaradi prepovedi delovanja je v nevarnosti tudi največja sejemska prireditev Pomurski sejem Agra 2020, od katere je odvisen obstoj te sejemske družbe. 
Pomurski Sejem

Potem ko smo v Večeru opozorili na problematiko organizatorjev sejmov in kongresov ter vseh dobaviteljev, ki sodelujejo v slovenski industriji srečanj, kot so jo poimenovali, kaže, da bo ta izpadla iz 3. svežnja protikoronskih ukrepov. "Po mesecu skupnih priprav ukrepov, ki bi nam pomagali rešiti našo panogo, organiziranju v enotno interesno skupino, imenovano industrija srečanj (skupni nastop s sejmišči, organizatorji sejmov, kongresov, prireditev, hotelirjev), smo včeraj dobili predloge vladnih ukrepov 3. protikoronskega svežnja," piše v ponovnem pozivu vladi in javnosti Gorazd Čad in dodaja: "Žalostno je, kako je slovenska država slovensko industrijo srečanj peljala žejne čez vodo in jo bo, kot kaže, pripeljala na rob prepada. To je očitno iz predlogov gospodarskega ministrstva za tretji interventni zakon PKP3 s členi in obrazložitvami."
Čad v imenu iniciativnega odbora še ugotavlja, da je država industrijo srečanj sicer vključila v področje turizma in za reševanje njihove problematike poleg resornega ministra Zdravka Počivalška zadolžila državnega sekretarja Simona Zajca in v. d. generalne direktorice direktorata za turizem Heleno Cvikl. In prav ti trije naj bi se podpisali pod smrtno obsodbo naši industriji, še zapiše Čad.
Ker njihovi argumenti, ki so jih med drugim v petek, 15. maja predstavili tudi direktorici Slovenske turistične organizacije Maji Pak, niso bili upoštevani, spet opozarjajo, da je ogroženih preko 2000 delovnih mest, več kot 350 slovenskih podjetij, izgubljenih bo 270 milijonov prihodkov, ob upoštevanju kongresnega multiplikatorja 3,3, pa bo slovenski turizem letno izgubil kar 891 milijonov evrov prihodkov. Najbolj bosta prizadeti mestni destinaciji Ljubljana in Maribor.
"Očitno je, da je problem državnih birokratov, da našo dejavnost sestavljajo zelo različne dejavnosti, kot so agencije za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni/poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki marketinških storitev ter ponudniki opreme in storitev za dogodke. V tem trenutku nam ne preostane drugega kot borba z vsemi demokratičnimi sredstvi za obstoj industrije, ki jo opravljamo s strastjo in predanostjo," v apelu še zapiše Čad.
In še, da bi vavčerji za počitnice doma državo stali približno 300 milijonov evrov, vrednost vseh ukrepov, ki so jih predlagali, pa je približno 59 milijonov evrov: "S tem bi ohranili dejavnost, delovna mesta, znanje zaposlenih in preprečili uničenje kongresnega, prireditvenega, festivalskega in sejemskega turizma. O davkih, ki jih naša industrija plačuje vsako leto, pa sploh ne govorimo. Skratka, na tehtnici je enkraten in volivcem všečen ukrep ali pa pomoč industriji, ki vsako leto ustvarja 270 milijonov evrov prihodkov," še meni Čad.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta