Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ne postajajo vedno pametnejši le naši telefoni in druge mobilne naprave, temveč tudi naša mesta. Napredni projekti, ki uporabljajo tako imenovani internet stvari, lahko izboljšajo kakovost bivanja na območju mest s spodbujanjem trajnostnega razvoja, obvladovanjem obratovalnih stroškov in vplivov na okolje.
Občina, ki pristopi k projektu pametnega mesta, dobi dostop do digitalne platforme, preko katere lahko spremlja podatke, zajete s tipali za različne namene uporabe.
Okolijske nadzorne postaje, nameščene v mirujočem položaju ali na vozilih javnega potniškega prometa, denimo spremljajo razmere v okolju s tem, da merijo specifične koncentracije plina in delcev v ozračju. Prometne tokove spremljajo video viri, usmerjeni na prometne poti, ki omogočajo anonimizirano štetje prometa in analizo v realnem času. Parkirni senzorji na parkiriščih ugotavljajo in v realnem času sporočajo zasedenost parkirnih mest.
Časnik Večer kot osrednji regionalni medij 9. septembra v sodelovanju s podjetjem A1 organizira konferenco na temo Pametna mesta prihodnosti
Kako lahko razvoj pametnih mest vpliva na kakovost bivanja?
Enodnevna konferenca bo namenjena predvsem predstavnikom mest in občin na lokalni in nacionalni ravni kot tudi podjetjem, raziskovalnim in razvojnim institucijam; vsem tistim torej, ki s svojimi odločitvami in dejavnostmi omogočajo nadgradnjo obstoječe infrastrukture za boljši in naprednejši jutri.
Več o konferenci in možnost brezplačne registracije najdete na vecer.com/pametnamesta.
- Senzorji na smetnjakih, ki merijo raven napolnjenosti zabojnikov za odpadke, denimo omogočajo pametno upravljanje z odpadki. Zagotavljajo vpogled, katere zabojnike je treba izprazniti, da bi se izognili nepotrebnim odvozom smeti ali preveč napolnjenim smetnjakom. Sistem omogoča tudi optimizacijo odvoza do nivoja posameznega vozila oziroma voznika.
- K višji kakovosti bivanja in boljši izrabi energije prispeva tudi pametna razsvetljava, ki zagotavlja najbolj učinkovito osvetljenost javnih površin. Svetilke so opremljene s tipalom, ki lahko zazna prisotnost in hitrost predmetov v neposredni bližini posameznega droga javne razsvetljave. Glede na tip svetilke je možna tudi vgradnja polnilnika za električno vozilo, naprave za klic v sili in podobno.
Vsi podatki, zbrani z naštetimi senzorji, so dostopni na nadzorni plošči, ki v različnih pogledih prikazuje trenutno stanje pametnega mesta v realnem času in na uporabniku prijazen način. Prav tako se shranjujejo podatki za izvedbo časovnih analiz. Vpeljava digitalne platforme in nadzorne plošče obsega centralni sistem upravljanja in povezljivosti, ki je tehnološko neodvisen in povezljiv ter razširljiv z vsebino zrelih primerov uporabe.
Rešitev, ki je namenjena mestom, občinam in regijam in omogoča celostno upravljanje javne infrastrukture, okoljskih dejavnikov, energije, javnega prevoza ter uvedbo mestne digitalne kartice, je za slovenske občine razvilo podjetje A1 v sodelovanju s podjetji 2Mobile, Palisada sistemi, Olaii, Avera, EcoMobile, SmartSense in drugimi.